Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) se je znašel v vse hujši finančni stiski. Po neuradnih informacijah njegov primanjkljaj trenutno znaša okoli 1,2 milijona evrov, denar za plače, ki bodo izplačane 10. novembra, pa naj bi še zagotovili. Precej manj jasno je, kako bo inštitut svoje obveznosti poravnaval v prihodnjih mesecih.
Direktor inštituta Branko Gabrovec je za Info360 potrdil, da razmere še nikoli niso bile tako zahtevne. Vodstvo naj bi si prizadevalo, da bi bilo morebitno odpuščanje zaposlenih res zadnji in skrajni ukrep.
Eden od osrednjih problemov je financiranje nalog, ki jih NIJZ opravlja za državo. Čeprav se leto 2026 že izteka, inštitut z ministrstvom za zdravje še vedno nima sklenjene letne pogodbe. Sredstva zato prejema na podlagi mesečnih pogodb, kar dodatno povečuje negotovost.
Svet zavoda naj bi v tem tednu znova obravnaval letni program dela. Ta je bil po poročanju Info360 na zahtevo ministrstva že večkrat popravljen, a doslej še ni dobil zelene luči, ki bi omogočila sklenitev letne pogodbe in stabilnejše financiranje. V preteklih letih je bila pogodba praviloma podpisana že v prvi polovici leta.
Ministrstvo za zdravje ob objavi prispevka še ni pojasnilo, zakaj pogodba ni podpisana in kdaj bi jo lahko sklenili. Info360 ob tem odpira tudi vprašanje, ali bi lahko dolgotrajno zavlačevanje pomenilo pritisk na vodstvo inštituta. Medij navaja, da naj bi bil Gabrovec blizu SD, mandat generalnega direktorja pa se mu izteče oktobra 2027.
Težave se vlečejo že iz lanskega leta
NIJZ je leto 2025 končal z okoli 1,2 milijona evrov primanjkljaja, ob polletju 2026 pa je presežek odhodkov nad prihodki znašal 768.471 evrov. Na inštitutu so že pred časom opozorili, da niso prejeli vseh sredstev, potrebnih za izvajanje svojih nalog.
“Pomanjkljivo ovrednoteni programi (Svit, duševno zdravje, projektne aktivnosti …) prispevajo k negativnemu poslovanju tudi v letu 2026,” so pojasnili za Info360.
Finančni položaj naj bi se poslabšal tudi po tem, ko je ministrstvo za zdravje pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel lani NIJZ odvzelo 2,2 milijona evrov. Sredstva naj bi bila namenjena reševanju finančnega položaja UKC Ljubljana. Letos naj bi inštitut ostal še brez dela denarja za vzdrževanje informacijskih rešitev, med drugim sistemov eZdravja.
NIJZ likvidnostne težave za zdaj rešuje tudi s kreditom pri državni zakladnici. Vodstvo je že uvedlo varčevalne ukrepe, dodatno breme pa pomenijo višji stroški dela zaradi plačnih sprememb v javnem sektorju.
Gabrovec ob tem opozarja, da je inštitut v zadnjih letih prevzel številne nove naloge. Čeprav se je število zaposlenih od leta 2014 skoraj podvojilo, si po njegovih besedah težko predstavlja, da bi zaradi pomanjkanja denarja ukinjali pomembne programe, denimo dejavnosti na področju duševnega zdravja.
Za celovito sliko bo zato ključen odgovor ministrstva za zdravje: zakaj NIJZ novembra še vedno nima letne pogodbe in kako namerava država zagotoviti nemoteno izvajanje njegovih javnozdravstvenih nalog.
