Gibanje Svoboda naj bi referendumsko kampanjo proti Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije zasnovalo na izrazito čustvenih sporočilih, natančnih dnevnih zadolžitvah poslancev in vključevanju zunanjih govorcev, ki bi javnost nagovarjali neodvisno od stranke. Podrobnosti razkriva 49-stranski interni komunikacijski načrt, ki ga je pridobilo uredništvo Zanima.me.
Dokument po poročanju Zanima.me določa ciljne skupine, osrednja sporočila, ritem objav na družbenih omrežjih in razdelitev tem med najvidnejše predstavnike stranke. Posebno pozornost namenja volivcem, ki posamezne ukrepe zakona podpirajo, hkrati pa nasprotujejo Janezu Janši.
Volivci bodo o uveljavitvi interventnega zakona odločali na referendumu 6. decembra. Referendumska opravila so se po podatkih Državne volilne komisije začela 30. oktobra.
Kampanja naj bi temeljila tudi na strahu
Eden najbolj povednih delov dokumenta naj bi bil zapisan že na četrti strani, kjer je opredeljena čustvena usmeritev kampanje. Morebitna referendumska zmaga vladajoče koalicije naj bi bila predstavljena kot pot v povsem drugačno družbo.
V dokumentu naj bi bil predvideni scenarij označen kot “strašljiv”, sledilo pa naj bi opozorilo, da “življenja, kakršnega smo poznali, ne bo več”. Referendum tako ne bi bil predstavljen le kot odločanje o posameznih davčnih, socialnih in gospodarskih ukrepih, temveč kot širše vprašanje prihodnje podobe države.
Načrt naj bi posebej obravnaval tudi volivce, ki podpirajo nekatere razbremenitve iz zakona, a so politično izrazito nenaklonjeni Janezu Janši. Pri nagovarjanju te skupine naj bi dokument uporabljal tudi izraze, kot so nazadnjaštvo, rasizem, nestrpnost in trumpizem. Osrednje sporočilo tako imenovanim taktičnim volivcem naj bi bilo, da odločajo o celotnem zakonskem paketu in ne zgolj o posameznem ukrepu.
Poslancem vsakodnevne zadolžitve
Načrt naj bi zelo natančno določal tudi dejavnosti poslank in poslancev Svobode. Vsak bi moral na svojem glavnem profilu vsak dan objaviti najmanj eno vsebino o zakonu, osrednje objave stranke pa bi morali poslanci deliti še isti dan.
Predvidene naj bi bile tudi redne objave rezultatov strankinega spletnega kalkulatorja, videoposnetki s terena in sprotno odgovarjanje na komentarje uporabnikov. V zadnjem tednu pred referendumom, od 30. novembra do 5. decembra, bi se število obveznih objav povečalo na najmanj dve dnevno.
Spletni kalkulator naj ne bi bil mišljen zgolj kot informativno orodje, temveč kot osrednji sprožilec kampanje. Cilj naj bi bil z deljenjem rezultatov “preplaviti družbena omrežja”, pri čemer dokument takšne objave opisuje kot osebna pričevanja, ki jim ljudje zaupajo bolj kot neposrednim strankarskim objavam.
Zunanji govorci naj bi ohranili videz samostojnosti
Politično občutljiv je tudi del načrta, ki govori o vključevanju zunanjih govorcev. Stranka naj bi želela k nasprotovanju zakonu pritegniti profesorje, pravnike, zdravnike, podjetnike, učitelje, študente, programerje, inženirje in predstavnike tehnoloških podjetij.
Ti govorci naj bi volivce nagovarjali “neodvisno od stranke”, prek svojih kanalov in s svojimi besedami, s čimer bi ohranili kredibilnost. Takšen pristop odpira vprašanje, ali bi javnost ob njihovih nastopih vedela, da so bili k sodelovanju povabljeni v okviru organizirane strankarske kampanje.
Pri neprijetnem očitku brez vsebinskega odgovora
Dokument naj bi vseboval tudi navodila za odzivanje na argumente zagovornikov zakona. Pri očitku, da je Svoboda v času svoje vlade sama pretirano povečevala porabo, naj bi načrt vseboval usmeritev “Ne odgovarjamo vsebinsko.” Razpravo naj bi nato preusmerili na vprašanje, kdo bo poravnal javnofinančni izpad.
Kampanja naj bi uporabljala tudi primerjavo, po kateri bi menedžer pridobil 20.019 evrov, običajni državljan pa 19 evrov. Zanima.me ob tem opozarja, da dokument v podrobnejših pojasnilih sam priznava omejitve takšne primerjave. Prihranek 19 evrov je odvisen od tega, ali bi ponudniki znižanje DDV v celoti prenesli v končne cene, znesek pri menedžerju pa ne pomeni nujno enakega povišanja njegove neto plače, saj bi del učinka lahko ostal delodajalcu.
Svoboda v javnih nastopih interventnemu zakonu nasprotuje z utemeljitvijo, da koristi predvsem najbolje plačanim in ustvarja velik javnofinančni izpad. Na svoji spletni strani je zapisala, da zakon po njenem mnenju daje prednost najbogatejšim na račun mladih in srednjega sloja. Na spletni strani stranke odziva na razkritje internega komunikacijskega načrta ob pripravi prispevka še ni bilo objavljenega.
