V noči s sobote, 24. oktobra, na nedeljo, 25. oktobra, bomo prešli na zimski čas. Ob 3. uri bomo kazalce premaknili za eno uro nazaj, na 2. uro. Noč bo tako uro daljša, zjutraj se bo prej zdanilo, zvečer pa tudi prej stemnilo.
Pametni telefoni, računalniki in večina drugih naprav bodo čas spremenili samodejno. Ročno bo treba prestaviti predvsem stenske in klasične ročne ure ter ure v nekaterih avtomobilih in gospodinjskih napravah.
Nedelja bo zaradi ponovitve ene ure po uradnem času trajala 25 ur. Razlika bo hitro opazna tudi pri dnevni svetlobi: v Ljubljani bo sonce v nedeljo zašlo že okoli 16.58, približno uro prej kot v soboto.
Jesenski premik je praviloma blažji
Človeško telo deluje po notranji oziroma cirkadiani uri, ki jo uravnavajo predvsem izpostavljenost dnevni svetlobi, čas spanja, prehranjevanje in telesna dejavnost. Nenadna sprememba časa lahko zato za nekaj dni vpliva na zaspanost, budnost, razpoloženje in zbranost.
Jesenski premik večina ljudi prenese lažje kot spomladanskega, saj uro pridobimo in ne izgubimo. Raziskave, predstavljene v okviru evropskega projekta EUCLOCK, kažejo, da se telo na vrnitev na zimski čas praviloma prilagodi razmeroma hitro, precej zahtevnejši pa je spomladanski premik ure naprej.
Kljub dodatni uri spanja lahko nekateri v prvih dneh občutijo utrujenost, zgodnejšo večerno zaspanost ali prebujanje pred običajnim časom. Spremembo lahko izraziteje občutijo majhni otroci, starejši, izmenski delavci ter ljudje z občutljivim ritmom spanja.
Na počutje vpliva tudi zgodnejši mrak. Manj svetlobe v poznih popoldanskih urah lahko pri občutljivejših ljudeh prispeva k pomanjkanju energije, slabšemu razpoloženju in manjši želji po dejavnostih. Pri tem ne gre le za eno noč premika ure, temveč predvsem za splošno krajšanje jesenskih dni.
Kako si olajšati prehod?
Pri jesenskem premiku niso potrebne velike priprave. Pomagajo predvsem običajne navade za kakovosten spanec:
- v nedeljo vstanite približno ob običajni uri po novem času,
- zjutraj ali dopoldne se odpravite na dnevno svetlobo,
- ohranite običajen čas obrokov in telesne dejavnosti,
- zvečer omejite kofein, alkohol in uporabo svetlih zaslonov,
- spalnica naj bo temna, mirna in nekoliko hladnejša.
Čeprav bomo lahko spali uro dlje, dodatne ure ni najbolje izkoristiti za zelo pozno odhajanje v posteljo. Reden urnik telesu omogoča hitrejšo prilagoditev, dnevna svetloba pa pomaga notranjo uro uskladiti z novim časom.
Premikanje ure za zdaj ostaja
Evropska komisija je leta 2018 predlagala odpravo sezonskega premikanja ure, Evropski parlament pa je predlog podprl. Države članice se nato niso dogovorile o dokončni ureditvi in izbiri stalnega časa, zato sprememba ni začela veljati.
Še naprej tako velja evropska direktiva, po kateri države članice zadnjo nedeljo v marcu preidejo na poletni čas, zadnjo nedeljo v oktobru pa se vrnejo na standardni oziroma zimski čas.
