Vlada je potrdila predloga zakonov, ki prinašata strožja pravila za potrošniške kredite in spletno nakupovanje. Nova ureditev bi zajela tudi ponudbe “kupi zdaj, plačaj pozneje”, prepovedala nekatere zavajajoče spletne prakse ter potrošnikom omogočila enostavnejši odstop od spletne pogodbe. Več pravic naj bi dobili tudi pri popravilih izdelkov in dostopu do nadomestnih delov.
Vlada je na današnji seji potrdila predlog novega zakona o potrošniških kreditih in predlog novele zakona o varstvu potrošnikov. Predloga morata pred začetkom veljavnosti skozi zakonodajni postopek v državnem zboru.
“Cilj nove ureditve je zagotoviti odgovorno kreditiranje ter visoko raven varstva ekonomskih in pravnih interesov potrošnikov,” so ob predstavitvi predloga zakona o potrošniških kreditih poudarili na vladi.
Pravila se prilagajajo vse pogostejšemu sklepanju pogodb na spletu ter novim finančnim produktom, ki se potrošnikom pogosto prikazujejo kot preprost način razdelitve nakupa na več obrokov.
Pod drobnogledom tudi “kupi zdaj, plačaj pozneje”
Nova ureditev bi zajela tudi sheme “kupi zdaj, plačaj pozneje”. Pri teh ponudbah lahko kupec izdelek prejme takoj, plačilo pa razdeli na več poznejših obrokov.
Čeprav se takšna možnost pogosto predstavlja kot priročna plačilna storitev, ima lahko značilnosti kreditiranja. Predlagana ureditev želi zato tudi za te produkte zagotoviti jasnejše informacije in večjo zaščito potrošnikov.
Pri sklepanju kreditnih pogodb bi bila prepovedana vnaprej označena okenca, zaradi katerih lahko potrošnik nehote sprejme dodatno storitev ali možnost, ki je sam ni izbral.
Ponudnik bi moral potrošnika obvestiti tudi, kadar bi bila ponudba zanj prilagojena na podlagi avtomatizirane obdelave osebnih ali drugih podatkov.
Ključne informacije o kreditu bi moral potrošnik praviloma prejeti najmanj en dan pred sklenitvijo pogodbe. Tako naj bi imel več časa za primerjavo ponudb in premislek o finančnih posledicah zadolževanja.
Predlog uvaja tudi ukrepe za preprečevanje prekomernega zadolževanja in pomoč ljudem, ki imajo težave pri poravnavanju obveznosti. Med drugim predvideva novo javno službo za svetovanje o odplačevanju dolgov, prepoved nenaročene prodaje kreditov in možnosti prestrukturiranja dolga ob zamudah s plačili.
Gumb za odstop od spletne pogodbe
Predlog novele zakona o varstvu potrošnikov se osredotoča na spletne nakupe, okoljske trditve in popravila izdelkov. Z njim bi Slovenija v domači pravni red prenesla tri evropske direktive.
Ena vidnejših novosti je uvedba tako imenovanega gumba za odstop od pogodbe. Potrošnik bi lahko pri pogodbi, sklenjeni prek spleta, svojo pravico do odstopa uveljavil preprosteje in neposredno prek spletnega vmesnika.
Danes mora kupec pri nekaterih trgovcih poiskati poseben obrazec, poslati elektronsko sporočilo ali opraviti več korakov, čeprav je bil sam nakup izveden z nekaj kliki.
Predlog krepi tudi zaščito pred tako imenovanimi temnimi vzorci. Gre za zasnovo spletne strani ali aplikacije, ki potrošnika zavaja, priganja ali usmerja k izbiri, ki zanj ni najugodnejša.
Temni vzorci lahko vključujejo posebej poudarjene gumbe, težko dostopne možnosti zavrnitve, zapleteno odjavo ali ustvarjanje občutka, da mora uporabnik odločitev sprejeti takoj.
Več pravic pri popravilih
Novela spodbuja tudi daljšo življenjsko dobo izdelkov. Za določene skupine blaga, ki je po zasnovi popravljivo, bi lahko potrošnik od proizvajalca zahteval popravilo.
Nadomestni deli bi morali biti dostopnejši in ponujeni po razumni ceni, proizvajalci pa bi morali objavljati okvirne cene najpogostejših oziroma značilnih popravil.
“Z novimi pravili bodo potrošniki bolje obveščeni in zaščiteni pri svojih nakupnih odločitvah, podjetjem pa bodo zagotovljena jasnejša pravila in enaki konkurenčni pogoji,” je sporočila vlada.
Potrošniki bi pred nakupom prejeli več informacij o trajnosti izdelka, možnostih popravila, razpoložljivosti nadomestnih delov, posodobitvah programske opreme in zakonskem jamstvu za skladnost.
Strožje tudi nad zavajajoče “zelene” trditve
Predlog prepoveduje še nekatere nepoštene poslovne prakse, povezane z okoljskim oglaševanjem. Podjetja izdelkov ne bi smela predstavljati kot okolju prijazne, trajnostne ali lažje popravljive, če svojih navedb ne bi mogla ustrezno dokazati.
Strožja pravila naj bi omejila tako imenovano zeleno zavajanje, pri katerem podjetje z izrazi, barvami ali simboli ustvarja vtis okoljske odgovornosti, čeprav za takšno predstavitev nima ustreznih dokazov.
Predlagane spremembe še ne veljajo. Njihova končna vsebina bo znana po obravnavi in sprejetju zakonov v državnem zboru.
