Sindikati, ki so zadržali zakon z nižjim DDV, danes začenja zbirati podpise za svoj predlog znižanja DDV

ByA. K.

17. novembra, 2026 , , , , ,
Predstavniki sindikatov [Foto: Žan Kolman/KPV (fotografija je simbolna)]

Konfederacija sindikatov javnega sektorja danes začenja zbiranje podpisov za svoj predlog znižanja DDV na osnovna živila in energente. Gre za isto konfederacijo, ki je vodila referendumsko pobudo proti Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, čeprav tudi ta že predvideva znižanje DDV na osnovna živila z 9,5 na pet odstotkov.

Podpise pod geslom “Hočemo nižje cene” bo mogoče zbirati do 15. januarja 2027. Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) jih mora zbrati najmanj 5000, da bo lahko svoj predlog novele zakona o davku na dodano vrednost vložila v parlamentarni postopek.

Predlog sindikatov predvideva trajno petodstotno stopnjo DDV za osnovna živila in kmetijske proizvode ter začasno 9,5-odstotno stopnjo za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. Podpis bo mogoče oddati na upravnih enotah ali elektronsko.

Toda znižanje DDV za osnovna živila že vsebuje Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci 6. decembra odločali na referendumu. Njegovo uveljavitev so z referendumsko pobudo zadržale sindikalne centrale, pri čemer je imela osrednjo vlogo prav KSJS pod vodstvom Branimirja Štruklja.

Portal24 je o tem protislovju že poročal ob vložitvi sindikalnega predloga.

Sindikati vztrajajo, da njihov predlog vsebuje varovalke

Sindikati odgovarjajo, da ne nasprotujejo znižanju DDV, temveč drugim rešitvam razvojnega zakona in načinu, kako je znižanje davka urejeno. Po njihovem mnenju zakon ne zagotavlja, da se bo nižji davek dejansko prenesel v nižje cene.

“Zakon bomo popravili zato, da se bodo cene prehrane dejansko znižale,” je ob napovedi zbiranja podpisov dejal Štrukelj.

Generalna sekretarka KSJS Martina Vuk je ob vložitvi pobude opozorila, da bi se lahko davčna razbremenitev brez dodatnega nadzora prelila v višje marže trgovcev. Sindikalni predlog zato uvaja 90-dnevne referenčne cene, nadzor tržnega inšpektorata, omejitev neupravičenega zviševanja cen in globe za kršitelje.

Razvojni zakon prav tako znižuje DDV na izbrana osnovna živila na pet odstotkov, poleg tega pa prinaša razvojno kapico, spremembe pri normirancih, nižje prispevke za del samozaposlenih in kmetov, nižjo obdavčitev najemnin ter ukrepe na področju zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe.

Sindikati nasprotujejo predvsem tem drugim delom zakona, a ker je referendum mogoče izvesti le o zakonu kot celoti, je do glasovanja zadržano tudi znižanje DDV.

Kaj bi zavrnitev zakona pomenila za sindikalni predlog?

Predsednik vlade Janez Janša je sindikalno pobudo že označil za “smešno” in opozoril, da bi zavrnitev razvojnega zakona lahko za eno leto preprečila sprejetje podobnih rešitev.

Zakon o referendumu določa, da državni zbor eno leto po razglasitvi referendumske odločitve ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Ni pa dokončno razjasnjeno, ali bi ta omejitev preprečila tudi sprejetje ločenega sindikalnega zakona o DDV. Ustavno sodišče je v odločbi, s katero je referendum dovolilo, izrecno zapisalo, da vprašanja, v kolikšnem obsegu bi bil državni zbor po morebitni zavrnitvi razvojnega zakona vezan na enoletno omejitev, ni presojalo.