Predsednik vlade Janez Janša je na današnji seji državnega zbora odgovarjal na poslanska vprašanja o delovanju policije in tožilstva, financiranju volilnih in referendumskih kampanj, naraščanju revščine ter črpanju evropskih sredstev. Med drugim je napovedal profesionalizacijo policije, enaka pravila financiranja kampanj in nadaljnje ukrepe za razbremenitev prebivalstva.
Kot so po seji sporočili iz kabineta predsednika vlade, je Janša predstavil ukrepe za krepitev javne varnosti, učinkovitejše delovanje državnih institucij, izboljšanje življenjskih razmer in pospešitev razvojnih projektov. Posebej je poudaril pomen sistemskih sprememb in odpravljanja zaostankov, ki jih je sedanja vlada podedovala ob prevzemu odgovornosti.
Janša: V policiji ne bo političnega čiščenja
Ob odgovoru na poslansko vprašanje o delu policije in tožilstva je predsednik vlade poudaril, da želi vlada zagotoviti strokovno in učinkovito policijo, v kateri bodo za vse državljane veljala enaka pravila.
“Zdaj se skuša policijo postaviti na profesionalne noge, na osnovo, kjer bo policija profesionalno delovala, kjer bodo veljala enaka pravila za vse in kjer ne bo nobenega političnega čiščenja,” je dejal Janša.
Spomnil je tudi na politično kadrovanje v policiji v času prejšnje vlade in izjave nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba o odstranjevanju drugače mislečih iz policije. Po Janševih besedah sedanja vlada daje prednost strokovnosti in profesionalnemu delovanju organov pregona.
Glede 48-urnega policijskega pridržanja je pojasnil, da ta možnost v slovenski zakonodaji obstaja že več desetletij in da ustavno zagotovljene pravice pridržanih ostajajo nedotaknjene. Spremembe pri sodelovanju policije in tožilstva naj bi omogočile učinkovitejše ukrepanje v primerih ogrožanja javne varnosti.
Dotaknil se je tudi predlagane prepovedi zakrivanja obraza na javnih mestih. Ukrep je po njegovih besedah namenjen preprečevanju nasilja ter zaščiti ljudi in premoženja.
“To nima nobene zveze s pravico do mirnega zbiranja in protestiranja,” je poudaril Janša in dodal, da je namen ukrepov “odgovorno zaščititi javno varnost, premoženje, zdravje in življenje ljudi”.
Enaka pravila financiranja kampanj
Na področju financiranja volilnih in referendumskih kampanj si vlada po Janševih besedah prizadeva za enotna in pregledna pravila, ki bi veljala za vse organizatorje.
Politične stranke imajo že desetletja stroge omejitve pri financiranju iz tujine, sedanja ureditev pa po njegovih besedah nekaterim nevladnim organizacijam, ki sodelujejo v referendumskih kampanjah, omogoča drugačne pogoje.
“Torej s tem predlogom zakona samo uvajamo enaka pravila za vse, ker zdaj niso enaka,” je poudaril predsednik vlade.
Zavrnil je očitke, da bi predlagana ureditev komurkoli prepovedovala delovanje. Njen namen naj bi bil zagotoviti preglednost financiranja in preprečiti vplivanje tujih financerjev na slovenske demokratične procese.
“Ne gre za prepoved delovanja kogarkoli, gre za to, da se uvedejo enaka pravila za vse in da se onemogoči vmešavanje tujine v slovenske demokratične procese,” je dejal Janša.
Revščina naraščala kljub večji javni porabi
Predsednik vlade je odgovarjal tudi na vprašanje o naraščanju revščine. Po predstavljenih uradnih statističnih podatkih se je med letoma 2024 in 2025 število prebivalcev pod pragom tveganja revščine povečalo za približno 22.000.
Opozoril je, da je revščina naraščala v obdobju gospodarske rasti, višjih davkov in prispevkov ter povečane javne porabe.
“Številke govorijo, da razvoj ni šel v smer socialne države, ampak je šel v smer povečanja revščine in povečanega razslojevanja. Kljub temu, da se je javna poraba povečala,” je poudaril Janša.
Med osrednjimi ukrepi vlade je izpostavil razvojni zakon, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Ta med drugim predvideva znižanje DDV za osnovna živila, ukrepe za znižanje cen energentov in odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Po njegovih besedah gospodinjstva z najnižjimi dohodki največji delež razpoložljivih sredstev namenijo za hrano in ogrevanje, zato bi prav njim predlagani ukrepi najbolj pomagali.
“To sta dva ključna instrumenta, s katerima naslavljamo ta problem. In bi oba že lahko veljala, če ta zakon s strani sindikatov in opozicije ne bi bil blokiran,” je dejal predsednik vlade.
Posebej je opozoril na položaj upokojencev. Po predstavljenih podatkih jih približno četrtina živi pod pragom tveganja revščine, najbolj izpostavljeni pa so starejši, ki živijo sami in imajo zdravstvene težave.
“Nekomu, ki je bogat, ta odstotek nič ne pomeni. Enemu upokojencu, ki že tako vsak mesec računa, ali bo lahko šel do konca meseca v trgovino ali ne, pa je to velik denar,” je ponazoril Janša.
Vlada bo po njegovih besedah še naprej pomagala socialno ogroženim, ob tem pa želi odpraviti vzroke, zaradi katerih vse več ljudi potrebuje pomoč.
“S tem, da dajemo vse več denarja za socialne transfere, pa povečujemo proračune humanitarnih organizacij, ki pomagajo revnim, ne odpravljamo vzrokov za to stanje. Vzroke lahko odpravljamo s sistemskimi spremembami,” je poudaril predsednik vlade.
Slovenija pri črpanju sredstev napredovala za šest mest
Janša je predstavil tudi podatke o črpanju evropskih kohezijskih sredstev. Slovenija je bila junija 2022 ob koncu mandata prejšnje Janševe vlade na četrtem mestu med članicami EU, junija 2026 pa je sedanja vlada državo prevzela na 25. mestu.
Po ponovni vzpostavitvi učinkovitejših organizacijskih struktur, poenostavitvi postopkov in odpravljanju ovir pri izvajanju projektov se je položaj Slovenije izboljšal.
“Do 13. novembra, kar je zadnji podatek, smo napredovali na 19. mesto,” je dejal Janša.
Med projekti, pri katerih je treba do konca leta zagotoviti nadaljnja izplačila, je navedel nadgradnjo železniške postaje Ljubljana, obnovo mariborskega Rotovža, nakup medicinske opreme v vzhodni kohezijski regiji, podjetniški inkubator in tehnološki park v Velenju, Center urbanega dogajanja Celje ter protipoplavne ukrepe na območju Savinje.
Vlada si po njegovih besedah prizadeva tudi za spremembo evropskih pravil, da bi bilo mogoče sredstva v večji meri nameniti dejanskim potrebam občin. Kot primer je navedel občine, ki lahko pridobijo stoodstotno financiranje kolesarskih stez, težje pa pridejo do ustreznega sofinanciranja vodovodne in kanalizacijske infrastrukture.
“Preden rabiš kolesarsko stezo, kjer se sicer še vsi bolj vozijo s traktorji kot s kolesi, ker delajo, rabiš tudi vodovod, rabiš kanalizacijo, rabiš cesto, ki ni asfaltni makadam,” je ponazoril predsednik vlade.
Kljub podedovanim zaostankom Janša pričakuje, da bo Slovenija do konca leta na evropski lestvici črpanja sredstev še napredovala.










