Evropska unija je spremenila časovnico izvajanja Akta o umetni inteligenci, podjetjem olajšala nekatere postopke in dodala novi prepovedi. Običajna uporaba ChatGPT in podobnih orodij se zaradi sprememb ne omejuje, strožja pravila pa prihajajo za nevarne sisteme, lažne intimne posnetke in označevanje umetno ustvarjenih vsebin.
V veljavo je stopila evropska uredba, imenovana Digitalni omnibus o umetni inteligenci. Ne nadomešča Akta o umetni inteligenci, temveč ga dopolnjuje, poenostavlja nekatere zahteve in prestavlja roke za uporabo najzahtevnejših pravil.
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo poudarja, da spremembe ne pomenijo splošnega odloga evropske zakonodaje o umetni inteligenci. Večina določb, za katere ni predviden poseben rok, se bo začela uporabljati 2. avgusta 2026.
Za običajnega uporabnika se uporaba klepetalnikov ne spreminja
Posamezniku zaradi nove uredbe ni treba prenehati uporabljati ChatGPT, Copilota, Geminija ali drugih pomočnikov. Prav tako ni uvedena splošna zahteva, da bi moral uporabnik označiti vsako zasebno besedilo ali sliko, pri kateri si je pomagal z umetno inteligenco.
Pravila so prvenstveno namenjena ponudnikom in organizacijam, ki sisteme umetne inteligence uporabljajo pri poslovanju, odločanju ali zagotavljanju javnih storitev.
Za ponudnike sistemov, ki ustvarjajo sintetična besedila, fotografije, zvok ali videoposnetke, ostaja pomembna zahteva po strojno berljivem označevanju takšnih vsebin. Ponudniki sistemov, ki so bili na trgu že pred 2. avgustom 2026, morajo to zahtevo izpolniti najpozneje do 2. decembra 2026.
To ne pomeni nujno velikega vidnega napisa na vsaki fotografiji. Gre predvsem za tehnično oznako, ki naj bi omogočila prepoznavanje umetno ustvarjene ali spremenjene vsebine.
Prepoved lažnih intimnih fotografij in posnetkov
Digitalni omnibus uvaja dve novi prepovedani praksi, ki se bosta začeli uporabljati 2. decembra 2026.
Prepovedani bodo sistemi, namenjeni ustvarjanju ali spreminjanju realističnih intimnih oziroma spolno eksplicitnih vsebin prepoznavne osebe brez njene izrecne privolitve. Gre predvsem za tako imenovane gole oziroma pornografske deepfake posnetke, pri katerih je obraz, glas ali telo resnične osebe umetno vstavljen v lažno vsebino.
Prepoved lahko zajame tudi sisteme, ki sicer niso neposredno predstavljeni kot orodja za ustvarjanje takšnih posnetkov, a je zloraba razumno predvidljiv in ponovljiv rezultat njihove uporabe, ponudnik pa ni namestil ustreznih tehničnih varovalk.
Posebej bodo prepovedani tudi sistemi za protipravno ustvarjanje ali spreminjanje gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok. Uredba EU določa ozke izjeme za zakonito delo pristojnih organov, preiskovanje kaznivih dejanj in preverjanje varnosti sistemov.
Več časa za sisteme, ki odločajo o ljudeh
Največji zamik se nanaša na visokotvegane sisteme umetne inteligence. To so sistemi, katerih odločitve lahko pomembno vplivajo na človekovo izobraževanje, zaposlitev, dostop do posojila ali javne storitve, obravnavo na meji oziroma položaj v kazenskem ali sodnem postopku.
Pravila za takšne sisteme se bodo začela uporabljati 2. decembra 2027. Mednje sodijo denimo:
- sistemi za biometrično prepoznavanje,
- programi za izbiro kandidatov za zaposlitev,
- orodja za ocenjevanje učencev in študentov,
- sistemi za presojo upravičenosti do nekaterih bistvenih storitev,
- orodja policije, pravosodja in organov za migracije.
Za umetno inteligenco, ki je varnostni element proizvoda ali je sama takšen proizvod, bodo zahteve začele veljati 2. avgusta 2028. Sem lahko sodijo sistemi, vgrajeni v določene stroje, medicinske pripomočke ali drugo regulirano opremo.
Delodajalci morajo poskrbeti za razumevanje umetne inteligence
Podjetja in javne ustanove morajo sprejeti ukrepe, ki zaposlenim pomagajo razumeti varno in primerno uporabo umetne inteligence. Obseg usposabljanja mora biti prilagojen znanju zaposlenih, njihovim nalogam in tveganosti sistema.
Uredba ne zahteva, da bi moral vsak zaposleni pridobiti poseben certifikat ali doseči enako raven znanja. Podjetje mora biti sposobno pokazati, da je uporabo umetne inteligence vzelo resno ter zaposlenim zagotovilo primerna navodila ali usposabljanje.
Bistvo novih pravil je zato dvojno: EU podjetjem daje več časa za najzahtevnejše sisteme, hkrati pa zaostruje zaščito pred zlorabami, ki lahko posamezniku neposredno škodujejo. Običajnega uporabnika spremembe ne bodo ustavile pri uporabi umetne inteligence, več odgovornosti pa nalagajo tistim, ki jo razvijajo ali z njo odločajo o drugih ljudeh.










