Preveč gnojila lahko ustvari bujno zeleno rastlino, ki slabo cveti in rodi. Težave povzročajo tudi površinsko zalivanje, pretirano odstranjevanje zalistnikov in priljubljeni vrtnarski miti.
Na prvi pogled je paradižnik z velikimi, temno zelenimi listi videti zdrav in močan. Če je cvetov malo, plodovi pa ostajajo drobni, je lahko težava prav v pretirani skrbi. Paradižniki potrebujejo dovolj hranil in vode, a pri obojem je pomembno ravnovesje.
Preveč dušika pomeni veliko listov in malo plodov
Najpogostejša napaka je pretirano gnojenje, zlasti z gnojili, ki vsebujejo veliko dušika. Ta spodbuja rast stebel in listov, čezmerne količine pa lahko upočasnijo cvetenje, nastavljanje plodov in zorenje.
Tudi fosforja in kalija ne dodajajte na pamet. Najboljša izbira je gnojilo za paradižnike, uporabljeno po navodilih proizvajalca, še zanesljivejšo podlago pa daje analiza zemlje. Strokovnjaki Utah State University opozarjajo, da prekomerno gnojenje povzroča pretirano rast listov in zakasni razvoj plodov.
Zalivajte globoko, ne le po površini
Vsakodnevno močenje zgornje plasti zemlje spodbuja plitev koreninski sistem. Bolje je zalivati redkeje in temeljito, tako da voda prodre globlje. Pogostost prilagodite vročini, padavinam, vrsti zemlje in velikosti rastline.
Vodo usmerite k tlom ob rastlini, liste pa ohranite čim bolj suhe. Plast slame, pokošene trave ali druge zastirke bo zmanjšala izhlapevanje in pomagala ohranjati enakomerno vlažnost.
Izmenjevanje povsem suhe zemlje in obilnega zalivanja lahko povzroči črno, usnjato liso na spodnjem delu ploda. Čeprav je težava povezana s pomanjkanjem kalcija v razvijajočem se plodu, ga je v zemlji pogosto dovolj. Rastlina ga zaradi motene oskrbe z vodo ne more učinkovito prenesti do plodov.
Zdrobljene jajčne lupine zato niso čudežna rešitev. Razgrajujejo se počasi in po ugotovitvah Univerze v Minnesoti ne preprečujejo nastanka črnih lis. Veliko učinkovitejša sta enakomerno zalivanje in zastirka.
Ne odstranjujte vseh zalistnikov
Zalistniki so stranski poganjki, ki rastejo med glavnim steblom in listom. Pogosto jih opisujejo kot nepotrebne porabnike energije, toda odstranjevanje vseh ni vedno koristno.
Pri visokih oziroma nedeterminantnih sortah lahko z odstranjevanjem nekaterih zalistnikov rastlino oblikujete na eno ali dve glavni stebli. Tako izboljšate zračnost ter spodbudite razvoj večjih in zgodnejših plodov.
Pri nizkih, grmičastih oziroma determinantnih sortah je zgodba drugačna. Stranski poganjki nosijo velik del pridelka, zato jih ne odstranjujte brez premisleka. Oregon State University priporoča, da pri takšnih sortah odstranimo le poganjke pod najnižjim cvetnim grozdom, preostale pa pustimo.
Odstranite predvsem liste, ki se dotikajo tal, so poškodovani ali kažejo znake bolezni. Rastline ne ogolite preveč, saj listi hranijo plodove in jih varujejo pred sončnimi ožigi.
Sonce in prostor sta prav tako pomembna
Paradižnik potrebuje najmanj šest do osem ur neposredne svetlobe na dan. Pregosto posajene rastline tekmujejo za svetlobo in hranila, slabše kroženje zraka pa povečuje možnost bolezni.
Če rastlina letos bujno raste, a slabo rodi, najprej omejite gnojenje, uredite enakomerno zalivanje in preverite, ali ima dovolj svetlobe. Pogosto je za boljši pridelek treba narediti manj, ne več.
