Ko se dnevi ohladijo, se stojalo za perilo z balkona preseli v stanovanje. Majice, brisače in posteljnina se sušijo bistveno počasneje, vlaga pa ne izgine – iz tkanine preide v zrak in se lahko začne nabirati na oknih, hladnih stenah ter v kotih prostora. Težavo lahko omejimo že z boljšim ožemanjem, pravilno postavitvijo stojala in kratkim, učinkovitim zračenjem.
Sušenje perila v stanovanju samo po sebi še ne pomeni, da se bo pojavila plesen. Nevarnost se poveča, kadar se večja količina mokrega perila suši v zaprtem in hladnem prostoru brez prezračevanja.
Organizacija Energy Saving Trust priporoča sušenje na prostem, kadar vreme to dopušča, pri sušenju v notranjosti pa uporabo prezračevanja ali razvlaževalnika. Pomembno je predvsem, da vlažen zrak iz prostora tudi odstranimo.
Pred obešanjem vključite dodatno ožemanje
Hitrost sušenja se začne že v pralnem stroju. Če je izbrani program končal z nižjim številom vrtljajev in tkanina to dopušča, lahko vključimo še samostojni program ožemanja.
To je posebej uporabno pri brisačah, bombažni posteljnini, športnih oblačilih in debelejših puloverjih, ki po pranju zadržijo veliko vode. Občutljivih tkanin ne ožemamo pri višjih vrtljajih, kot jih dovoljuje oznaka za nego.
Perilo pred obešanjem dobro stresemo. S tem razpremo zmečkane plasti blaga, zmanjšamo gube in omogočimo, da zrak lažje doseže večjo površino tkanine.
Bolj ko je perilo mokro ob prihodu iz stroja, več vlage bo moralo pozneje sprejeti stanovanje.
Stojala ne napolnite do zadnjega centimetra
Perilo se ne suši samo zaradi toplote, temveč tudi zaradi gibanja zraka. Če so majice, hlače in brisače stisnjene druga ob drugo, vlaga med njimi zastaja.
Med posameznimi kosi pustimo nekaj prostora. Daljše majice in srajce lahko obesimo na obešalnike, debelejše puloverje pa razporedimo čez dve ali več prečk, da se blago ne zloži v več mokrih plasti.
Brisače in posteljnino po nekaj urah obrnemo oziroma prestavimo. Šivi, žepi, pasovi in večkrat prepognjeni robovi se sušijo najpočasneje, zato naj bodo čim bolj odprti.
Če imamo veliko perila, je bolje uporabiti dve manj polni stojali kot eno povsem natrpano. Pomaga tudi manjši ventilator, ki zrak premika po prostoru, vendar ga ne usmerimo neposredno v mokro steno ali zaprti kot.
Izberite en prostor in zaprite vrata
Stojalo ni najbolje postaviti v spalnico, kjer ponoči že z dihanjem povečujemo količino vlage, niti v majhen prostor brez okna ali prezračevanja.
Če je mogoče, perilo sušimo v kopalnici, pralnici ali drugem prostoru z učinkovitim ventilatorjem oziroma oknom. Vrata zapremo, da se vlažen zrak ne širi v hladnejše dele stanovanja, kjer bi lahko kondenziral na stenah in oknih.
Prostor naj ne bo povsem mrzel. V hladnem zraku perilo oddaja vlago počasneje, hkrati pa so stene in okna hladnejši. To poveča možnost, da se vodna para na njih spremeni v kapljice.
Radiatorja ne prekrijemo z mokrimi brisačami in oblačili. S tem omejimo oddajanje toplote v prostor, voda iz tkanine pa zelo hitro preide v zrak. Pri električnih grelnikih je prekrivanje lahko tudi nevarno, zato vedno upoštevamo navodila proizvajalca.
Okna ne puščajte priprtega ves dan
Jeseni se zdi logično, da okno med sušenjem ves čas pustimo priprto. Toda dolgotrajno zračenje skozi ozko režo lahko močno ohladi okenski okvir in bližnjo steno, izmenjava zraka pa ni nujno dovolj učinkovita.
Bolj smiselno je večkratno kratko in intenzivno zračenje. Okno za nekaj minut odpremo na široko, če je mogoče, pa ustvarimo tudi prepih. Nato ga zapremo in prostoru omogočimo, da se ponovno enakomerno ogreje.
Zračniki na oknih naj ostanejo odprti in čisti. Če je v prostoru mehanski ventilator, ga vključimo med sušenjem in pustimo delovati še nekaj časa po tem, ko je perilo že suho.
Tudi hladen jesenski dan je lahko primeren za sušenje na prostem, če je vreme suho in nekoliko vetrovno. Ni nujno, da je zunaj toplo – pomembno je, da zrak ni nasičen z vlago in da perila ne moči dež ali megla.
Razvlaževalnik pomaga, če ga uporabljamo pravilno
V stanovanjih brez primernega prostora za sušenje je razvlaževalnik lahko učinkovita pomoč. Postavimo ga v isti prostor kot perilo, zapremo vrata in okna ter upoštevamo priporočeno razdaljo od sten in pohištva.
Če med delovanjem razvlaževalnika pustimo okno odprto, bo naprava poskušala sušiti tudi zrak, ki stalno prihaja od zunaj. Prostor lahko na kratko prezračimo pred uporabo, nato pa ga med razvlaževanjem zapremo.
Koristen je tudi preprost merilnik zračne vlage. Ameriška Agencija za varstvo okolja priporoča, naj relativna vlažnost ostane pod 60 odstotki, če je mogoče pa med 30 in 50 odstotki.
V praksi nam veliko povedo že okna. Če se po več urah sušenja na steklu naberejo kapljice, se vlažen zrak zadržuje v prostoru in je treba okrepiti zračenje oziroma razvlaževanje.
Vonj po vlagi je opozorilo, ne vonj perila
Če perilo tudi po dveh ali treh dneh ostaja vlažno, lahko začne dobivati zatohel vonj. Takrat težave ne rešimo z osvežilcem zraka, temveč s hitrejšim sušenjem in odstranjevanjem vlage.
Na Portal24.si smo že opisali, kako odstraniti vonj po vlagi iz stanovanja brez dragih naprav. Če se vonj pojavlja redno, je treba poleg načina sušenja preveriti tudi zračenje, morebitno zamakanje in hladne površine.
Posebej pozorni smo na kote za omarami, prostor ob oknih in zunanje stene. Če se na istem mestu pojavljajo temne pike, samo brisanje ne bo odpravilo vzroka. O tem smo podrobneje pisali v prispevku Zakaj se na stenah po poletju pokaže plesen.
Najhitreje se bo perilo posušilo, če iz njega že v stroju odstranimo čim več vode, kose obesimo dovolj narazen in vlago z zračenjem ali razvlaževalnikom sproti odvajamo iz prostora. Dodatna toplota brez izmenjave zraka težave ne reši – stanovanje bo le toplejše in bolj vlažno.
