Belgijec Jasper Philipsen je 17. etapo dirke po Franciji dobil iz velike skupine ubežnikov. Matej Mohorič je osvojil 13. mesto, Tadej Pogačar pa je pred odločilnimi alpskimi etapami ohranil prednost v skupnem seštevku.
Belgijec Jasper Philipsen (Alpecin-Premier Tech) je zmagovalec razgibane 17. etape kolesarske dirke po Franciji od Chamberyja do Voirona (174,7 kilometra). Svojo 11. etapno zmago na Touru je dosegel iz velike skupine ubežnikov, v kateri je bil 13. Matej Mohorič. Vodilni na dirki Tadej Pogačar je ciljno črto prečkal dobrih osem minut za zmagovalcem.
Sedemindvajsetletnik s Klanca je pred trojčkom zahtevnih etap v Alpah na dobri poti do pete skupne zmage po letih 2020, 2021, 2024 in 2025. Kot navaja STA, ima 4:32 minute naskoka pred Belgijcem Remcom Evenepoelom (Red Bull-BORA-hansgrohe) in 6:51 pred svojim ekipnim kolegom iz Mehike Isaacom del Torom.
“Pričakovano zahteven dan. Vesel sem, da ga je konec in da gremo zdaj spet v prave klance. Noge so v redu, sploh glede na tretji teden. Veselim se že gor,” je za RTV Slovenija dejal Pogačar.
Ocenil je tudi zdravstveno stanje svojega pomočnika, Britanca Adama Yatesa: “Zadaj je Adam trpel, saj je bil včeraj bolan. Bil je res na dnu in povsem prazen. Danes zjutraj je bil videti bolje, vendar je bila etapa zahtevna. Tudi če si zdrav, trpiš. Verjamem, da bo jutri že bolje.”
Številni poskusi pobega
Pogačar je že pred etapo napovedal, da bo začetek zaradi razgibanega terena zelo zahteven, upal pa je na lažji zaključek. To se je tudi uresničilo. Nekaj časa je bil celo v vodilni skupini s kandidati za beg, nato pa je prišlo do združitve večjih skupin, ki so se raztrgale čez uvodne klance.
Danec Mads Pedersen (Lidl-Trek) je pred etapo dejal, da je to ena zadnjih priložnosti za kolesarje njegovih sposobnosti. Etapa je zanimala tudi Mohoriča (Bahrain-Victorious), ki je v objavi na družbenih omrežjih Toura na listku vprašal Pedersena, kakšne noge naj uporabi za etapo. Ko je Pedersen prejel listek, mu je odgovoril, naj bo pripravljen na beg.
Po številnih preobratih pri lovljenju in preseljevanju kolesarjev iz ene skupine v drugo so priložnost za etapno slavje pričakovano dobili ubežniki. V skupini zadaj je bilo več odličnih sprinterjev, ki so ostajali blizu in zaradi neodločnosti skupin na čelu na koncu dobili priložnost za zmago.
Van der Poel pripravil teren Philipsenu
Za Philipsena je odlično izhodišče pripravil Nizozemec Mathieu van der Poel, Belgijec pa je delo dokončal in prepričljivo slavil. Zanj je bila to 64. zmaga v karieri in 11. etapna na Touru. Na letošnji francoski pentlji se je dolgo mučil v klasičnih sprintih, v 17. etapi pa je iz ubežne skupine vendarle prišel na svoj račun.
“Po vrtiljaku čustev na Touru sem moral do tega trenutka čakati 17 etap. Prvih 12 dni je bilo obupnih. Nisem našel pravih občutkov, zato je za to zmago zaslužna celotna ekipa. Ves čas je verjela vame in me prenašala jeznega in razočaranega, ker nisem mogel zmagati. Večkrat sem danes mislil, da se je zmaga odpeljala. Boril sem se na nikogaršnji zemlji med različnimi skupinam,” je za organizatorje čustveno razlagal Philipsen.
Belgijec je nadoknadil večji del zaostanka za Pedersenom v boju za zeleno majico, saj zdaj za njim zaostaja le sedem točk.
Mohorič je bil ves čas v begu, na koncu pa je zasedel 13. mesto. Drugi je bil Švicar Mauro Schmid (Jayco AlUla), tretji pa Nizozemec Olav Kooij (Decathlon CMA CGM).
Mohorič: Takšno dirkanje obožujem
“Ves dan je šlo na vso moč in res sem si želel rezultata. Ko se je odpeljala skupina s Pedersenom, sem preveč gledal van der Poela. Tam nisem bil zraven, na koncu pa je vseeno prišlo do sprinta. Upal sem, da bi se čez tiste ovinke prerinil naprej, ampak noge niso imele več veliko v sebi. V takšnem zaključku nimam možnosti proti tem fantom,” je za RTV Slovenija dejal Mohorič.
Nepredvidljiva etapa mu je bila pisana na kožo. “Strategija je zelo pomembna, tudi trenutki, ali oklevaš ali se potrudiš, da si zraven. Takšno dirkanje obožujem. Bi si želel več takih etap. Škoda, da je bila letos samo ena,” je še dodal.
V četrtek bo na sporedu zahtevna etapa od Voirona do vrha vzpona na Orcieres-Merlette, dolga 185,2 kilometra.
