Ruski neodvisni časnik Novaja Gazeta bo 9. novembra zaprl moskovsko uredništvo in ugasnil svoje strežnike. Vodstvo časnika trdi, da so ga k prenehanju dela prisilili ruske oblasti, varnostne službe, izguba prostorov in onemogočeno financiranje. Časnik je tiskano izdajo v Rusiji ustavil že leta 2022, odtlej pa je kljub blokadi spletne strani in odvzemu medijske licence nadaljeval spletno objavljanje.
“Ubili so nas,” je uredništvo zapisalo v naslovu poslovilne izjave.
“Devetega novembra bomo ugasnili luči v domu, kjer smo živeli 30 let, izključili strežnike in odšli,” je sporočilo uredništvo ter dodalo, da časopisa ni več.
Po navedbah Novaje Gazete so uredništvo izselili iz prostorov v središču Moskve, onemogočili pa so mu tudi sistem donacij, prek katerega so bralci finančno podpirali njegovo delo. Časnik trdi, da je šlo za usklajen pritisk državnih organov in varnostnih služb.
Ruske oblasti se na napoved zaprtja po poročanju Reutersa niso neposredno odzvale. Kremelj je omejevanje nekaterih medijev v preteklosti utemeljeval z vojnimi razmerami, nacionalno varnostjo in domnevnim tujim vmešavanjem v rusko družbo.
Tiskana izdaja ustavljena že leta 2022
Novaja Gazeta je po začetku ruske vojaške operacije v Ukrajini marca 2022 ustavila tiskano izdajo v Rusiji. Kljub temu je iz moskovskega uredništva še naprej pripravljala spletne vsebine.
Ruske oblasti so pozneje blokirale njene spletne strani, odvzele dovoljenje za izdajanje časopisa in zasegle tiskarsko opremo. Septembra letos so celotno uredništvo uvrstile v register tako imenovanih tujih agentov.
Ta status posameznikom in organizacijam nalaga obsežne administrativne obveznosti ter omejitve. V uredništvu trdijo, da jim je prav zaradi te oznake več finančnih ustanov prenehalo zagotavljati storitve, s čimer so ostali brez možnosti prejemanja podpore bralcev.
“Ostali smo brez vseh sredstev. Popolnoma,” so zapisali.
Časnik je navedel tudi, da zaradi zakonov o diskreditiranju ruske vojske in širjenju domnevno lažnih informacij ne more poročati o najpomembnejših dogodkih, ne da bi pri tem tvegal kazenski pregon zaposlenih.
Preiskave uredništva in domovanja glavnega urednika
Aprila so ruski preiskovalci v moskovskem uredništvu opravili približno 13 ur dolgo hišno preiskavo. Postopek je bil povezan s kazensko preiskavo zaradi domnevnega nezakonitega dostopa do računalniških podatkov in zlorabe osebnih podatkov.
Urednik Oleg Roldugin je bil v povezavi s primerom pridržan in je zdaj v hišnem priporu. Čaka ga sojenje, na katerem mu po poročanju Reutersa grozi do deset let zapora.
Sredi oktobra so preiskovalci preiskali tudi dom glavnega urednika Sergeja Sokolova in ga odpeljali na zaslišanje. Sokolov je pozneje povedal, da so ga obravnavali kot pričo v postopku proti Rolduginu.
Sokolov poudarja, da tokrat ne gre za začasno prekinitev izdajanja, temveč za dejansko zaprtje moskovskega uredništva. Možnosti, da bi časnik nekoč ponovno začel delovati, kljub temu ni povsem izključil.
Časnik je pomagal ustanoviti Mihail Gorbačov
Novaja Gazeta je začela izhajati leta 1993. Pri njeni ustanovitvi je finančno pomagal zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, ki je za projekt namenil del denarja, prejetega ob Nobelovi nagradi za mir.
Časnik je postal znan po preiskavah korupcije, zlorab oblasti, kršitev človekovih pravic ter dogajanja med vojnama v Čečeniji. V več kot treh desetletjih je bilo ubitih šest njegovih sodelavcev.
Med njimi je bila preiskovalna novinarka Ana Politkovska, ki je poročala o vojni v Čečeniji in domnevnih zlorabah ruskih varnostnih sil. Leta 2006 so jo ustrelili v stanovanjskem bloku v Moskvi.
Dolgoletni glavni urednik in soustanovitelj časnika Dmitrij Muratov je leta 2021 skupaj s filipinsko novinarko Mario Ressa prejel Nobelovo nagrado za mir. Nagrado je posvetil umorjenim sodelavcem Novaje Gazete.
Muratov je ob zaprtju dejal, da je časnik predstavljal tisti del ruske družbe, ki nasprotuje vojni in prelivanju krvi.
Evropska izdaja nadaljuje delo
Zaprtje se nanaša na prvotno moskovsko Novajo Gazeto. Po letu 2022 je del njenih novinarjev zapustil Rusijo in v Latviji ustanovil ločeno medijsko organizacijo Novaja Gazeta Evropa.
Novaja Gazeta Evropa bo z delom nadaljevala. Ruske oblasti so jo razglasile za nezaželeno organizacijo, zato je njeno delovanje oziroma sodelovanje z njo v Rusiji prepovedano in lahko povzroči kazenski pregon.
Moskovsko uredništvo namerava pred dokončnim zaprtjem izdati še zadnjo številko. Zaposleni medtem praznijo prostore, v katerih so delali skoraj tri desetletja, ter selijo arhiv, knjige, fotografije in gradivo, povezano z zgodovino časnika.
