Kanada in Evropska unija želita pogajanja o novem, doslej še neobstoječem statusu Kanade končati do junija 2027. Kanadski premier Mark Carney vztraja pri izrazu “pridružena članica EU”, čeprav so Nemčija, Francija, Italija in Grčija temu poimenovanju nasprotovale, končna izjava vrha EU-Kanada pa ga sploh ne vsebuje.
Carney je časovni načrt predstavil po dvodnevnem vrhu EU-Kanada v Montrealu. Napovedal je, da se bosta kanadska vlada in Evropska komisija spomladi sestali na skupnem zasedanju, junija pa naj bi se sam udeležil zasedanja Evropskega sveta, na katerem želi pogajanja končati.
“Prizadevamo si za najgloblje mogoče partnerstvo, ki ostaja tik pod pristopom, saj polnopravno članstvo zaradi naše geografije ni mogoče. Kanada bi postala prva pridružena članica Evropske unije,” je dejal Carney.
Kot je dodal, bodo v prihodnjih mesecih določili vsebino, obseg in način delovanja nove oblike sodelovanja.
V skupni izjavi ni “pridružene članice”
Kljub Carneyjevim besedam uradna skupna izjava vrha uporablja previdnejši izraz. Kanada in EU sta se zavezali, da bosta do naslednjega vrha leta 2027 opredelili koncept “vedno tesnejšega povezovanja Kanade z EU, ki ne bo pomenilo polnopravnega članstva”.
Evropske pogodbe kategorije pridružene članice ne poznajo. Polnopravno članstvo je po njih namenjeno evropskim državam, zato Kanada po sedanji pogodbeni ureditvi ne more postati članica Unije.
Portal24.si je že poročal, da Nemčija, Francija, Italija in Grčija nasprotujejo uporabi izraza “pridruženo članstvo”. Države želijo najprej določiti pravice in obveznosti novega partnerstva ter šele nato izbrati njegovo uradno ime.
Nemčija je pred vrhom zahtevala, naj se izraz iz skupne izjave črta. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na novinarski konferenci dejala, da med članicami kljub temu obstaja široka podpora tesnejšemu povezovanju s Kanado.
“Koncept pridružene članice je neraziskano področje, toda imamo ambicijo, zaupanje in ustvarjalnost, da ga oblikujemo skupaj,” je povedala.
Predsednik Evropskega sveta António Costa se izrazu pridružena članica ni pridružil. Dejal je, da želita strani ustvariti najtesnejšo, najglobljo in najbolj posebno obliko povezovanja svoje vrste.
Nova “Zveza za prihodnost”
Voditelji so na vrhu ustanovili Zvezo za prihodnost, ki naj bi ustvarila skupen prostor blaginje in gospodarske varnosti. Sodelovanje bo obsegalo trgovino, digitalne tehnologije, raziskave, kritične surovine, energijo, finančne storitve, varnost in povezovanje ljudi.
Blagovna in storitvena menjava med Kanado in EU je leta 2025 dosegla približno 130 milijard evrov, kar je več kot 80 odstotkov več kot leta 2016. Gospodarske odnose že ureja trgovinski sporazum CETA.
EU in Kanada sta končali tudi vsebinska pogajanja o sporazumu o digitalni trgovini. Sodelovanje nameravata razširiti na umetno inteligenco, kvantne tehnologije, polprevodnike, vesoljske sisteme, podmorske komunikacijske kable in kibernetsko varnost.
Kanada se vključuje tudi v evropsko skupno podjetje za visokozmogljivo računalništvo. Kot smo že poročali na Portal24.si, bo s tem dobila dostop do evropskih superračunalnikov in sodelovanja pri razvoju umetne inteligence.
Erasmus+, raziskave in evropski programi
Med konkretnimi cilji je vključitev Kanade v program Erasmus+. Po Carneyjevih besedah bi to kanadskim študentom in vajencem omogočilo lažje izobraževanje ter usposabljanje v evropskih državah, Evropejcem pa podobne možnosti v Kanadi.
Predvideno je tudi tesnejše sodelovanje v prihodnjih evropskih raziskovalnih programih. Kanada je že pridružena osrednjemu delu programa Obzorje Evropa.
Način potrjevanja novega statusa še ni določen. Carney je že napovedal glasovanje v kanadskem parlamentu, na evropski strani pa ostaja odprto, ali bo potrebno soglasje vseh 27 članic in ali bo treba skleniti poseben mednarodni sporazum.
Dogovor iz Montreala zato še ne pomeni, da bo Kanada junija samodejno postala pridružena članica EU. Določa predvsem rok, do katerega želita strani oblikovati vsebino novega partnerstva in razrešiti nasprotovanje nekaterih članic.
