Podnebni svet opozarja, da se kriza oskrbe s fosilnimi gorivi poglablja, ter poziva k hitrim ukrepom države na področju prometa in ogrevanja. Razmere na energetskih trgih so se po njihovih ocenah zaostrile zaradi motenj v dobavi, kar se že odraža v višjih cenah energentov.
Vojna v Iranu je povzročila globalne motnje pri preskrbi z nafto, kar dodatno povečuje pritisk na trge. Podnebni svet ob tem opozarja, da trenutni ukrepi države, kot sta znižanje trošarin in začasna ukinitev CO₂ dajatev, sicer kratkoročno blažijo vpliv rasti cen na potrošnike, vendar hkrati spodbujajo rabo fosilnih goriv.
Izpostavljajo tudi čezmejne učinke, saj nižje cene goriva privabljajo voznike iz sosednjih držav, kar povečuje emisije. Ob tem država po njihovem mnenju izgublja javnofinančne prihodke, ki bi jih lahko usmerila v pospeševanje razogljičenja, na primer prek okrepitve subvencij Eko sklada in Borzena.
Kriza kot opozorilo
„Ponovno smo na začetku krize fosilnih goriv, ki bo verjetno hujša od prejšnje. Od fosilnih goriv se moramo osvoboditi, da bi se izognili najhujšim posledicam podnebnih sprememb in okrepili družbeno ter gospodarsko odpornost. Dokler lahko, mora Vlada RS prihodke iz davkov na CO₂ in energijo namenjati elektrifikaciji prometa, ogrevanja in, kjer je to mogoče, tudi industrije. Znižanje teh prispevkov bi bila napaka, saj bi s tem ohranjali iluzijo, da se obdobje poceni in obilnih fosilnih goriv nadaljuje,“ je poudaril Jonas Sonnenschein, namestnik predsednika Podnebnega sveta.
Podnebni svet je sprejel tudi priporočila za blaženje krize, s katerimi vlado poziva k ukrepom, ki bi hkrati zmanjšali izpostavljenost prebivalcev visokim cenam energentov in pospešili doseganje podnebnih ciljev.
Ukrepi za promet in ogrevanje
Na področju prometa predlagajo dodatne subvencije za cenovno dostopna električna vozila, začasno uvedbo brezplačnega javnega prevoza, omejitev hitrosti na avtocestah ter uvedbo prednostnih pasov za vozila z več potniki. Med predlogi so tudi ukinitev subvencij za povečanje letalske povezljivosti ter omejitev službenih letov v javnem sektorju.
Pri ogrevanju izpostavljajo potrebo po bistveno večjih subvencijah za prehod s kurilnega olja na toplotne črpalke. Po njihovih podatkih v Sloveniji še vedno med 80.000 in 100.000 gospodinjstev uporablja kurilno olje, zato bi takšni ukrepi lahko imeli opazen učinek že v naslednjih kurilnih sezonah.
Kot spremljajoča ukrepa predlagajo še uvedbo socialne tarife za električno energijo ter boljšo komunikacijo obstoječih programov podpore za opustitev ogrevanja na fosilna goriva.
Primeri iz tujine
Del predlaganih ukrepov temelji na praksah iz tujine. Podnebni svet izpostavlja povečanje subvencij za električna vozila v Italiji, kjer so s tem spodbudili rast prodaje, ter uvedbo socialne tarife v Avstriji, ki omogoča subvencionirano ceno električne energije za ranljive skupine.
Takšni ukrepi kažejo, da lahko kombinacija subvencij in omejitev hitro hitro vpliva na porabo energije ter pospeši prehod na alternativne vire.
Med možnimi pristopi omenjajo tudi ukrepe iz Pariza v času pandemije, kot so znižanje hitrosti in omejevanje prometa, ki so imeli pozitivne učinke na porabo goriva, pretočnost prometa, kakovost zraka in prometno varnost.
Podnebni svet ob tem poudarja, da trenutne razmere ne predstavljajo zgolj kratkoročnega cenovnega šoka, temveč tudi priložnost za zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv. Preusmeritev sredstev v elektrifikacijo prometa in ogrevanja bi po njihovih navedbah lahko prispevala k večji energetski varnosti, stabilnejšim javnim financam in nižjim emisijam toplogrednih plinov.
