Predsednik vlade Janez Janša je po prvih stotih dneh vlade opozoril na veliko povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju po osamosvojitvi. Njihovo število se je po njegovih navedbah povečalo s 125.000 na 196.000, kar je označil za enega od razlogov, da Slovenija po blaginji še ni postala Švica. Napovedal je prestrukturiranje javnega sektorja in decentralizacijo države.
Janša je na novinarski konferenci po seji vlade na Brdu pri Kranju prvih sto dni mandata označil za zelo intenzivnih. Po njegovih besedah so člani vlade delali tudi po 16 ur na dan, velik del dela pa je bil namenjen pregledovanju podatkov in ugotavljanju dejanskega stanja.
“Veliko je bilo dolgočasnega, ker smo analizirali in premetavali številke ter skušali priti do jasne slike, kje Slovenija danes je,” je povedal.
Revizije na nekaterih ministrstvih še potekajo, zato vlada dokončne slike še nima. Se pa po premierjevih besedah že kaže, da marsikaj iz primopredajnih zapisnikov ne ustreza dejanskemu stanju. Vlada je na današnji seji sprejela tudi rebalans državnega proračuna, poroča STA.
Od dohitevanja Evrope do stagnacije
Janša je poudaril, da se je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve povečalo za 71.000. Slovenija je po njegovih besedah do leta 2008 po kupni moči hitro dohitevala povprečni življenjski standard v Evropi, nato pa se je napredek ustavil.
“Zato, da se država normalno razvija, je treba logično in produktivno razporejati resurse, ljudje pa smo tukaj glavni,” je dejal.
Po njegovi oceni je Slovenija del najpomembnejšega razvojnega potenciala razporedila neracionalno. V gospodarstvu zato primanjkuje okoli 150.000 ljudi na različnih delovnih mestih, pri čemer ne gre le za slabše plačane poklice.
Približno toliko naj bi bilo po Janševih navedbah tudi izdanih delovnih dovoljenj za tujce. Zaradi združevanja družin naj bi to pomenilo še dodaten pritisk na socialne izdatke. “Ob rekordno nizki brezposelnosti imamo eksponentno rast sredstev za socialo na ta račun,” je opozoril.
“Nepregledno birokratsko močvirje”
Kot drugo posledico neustreznega razporejanja virov je premier navedel umetno ustvarjanje delovnih mest v administraciji, ki po njegovem povzroča tudi kopičenje regulative. Število predpisov na državni ravni naj bi se od osamosvojitve podeseterilo.
Janša je nastale razmere opisal kot “nepregledno birokratsko močvirje”. Poudaril je, da več zaposlenih v posameznih delih javnega sektorja še ne pomeni bolje opravljenega dela oziroma kakovostnejših storitev za državljane.
Priznal je, da je bilo povečevanje števila zaposlenih ponekod upravičeno, saj je morala Slovenija po osamosvojitvi nekatere sisteme šele vzpostaviti. Kot primer je navedel slovensko obrambo. Po njegovem prepričanju pa ni razlogov za povečanje števila zaposlenih v civilnem delu državne uprave.
Več učiteljev, a slabši rezultati
Povečanje števila zaposlenih je bilo po Janševih besedah izrazito tudi v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu, kjer ga je mogoče zaradi demografskih sprememb vsaj deloma upravičiti.
Posebej je izpostavil razmere v osnovnih šolah. Po njegovih navedbah se je število učencev od leta 2002 povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za 42 odstotkov. Razmerje naj bi se s 13 učencev na učitelja zmanjšalo na 9,6 učenca.
“Ob tem vsak dan poslušamo, da je učiteljev premalo,” je dejal. Omenil je tudi nedavno predstavljene rezultate raziskave PISA 2025, ki kažejo poslabšanje dosežkov slovenskih 15-letnikov.
“Ob bistveno manjšem številu učiteljev in večjem številu učencev so bili rezultati boljši, kot so zdaj,” je dodal premier.
Težava niso nujno previsoke plače
Največji glavobol pri načrtovanju proračuna po Janševih besedah predstavlja rast mase sredstev za plače v javnem sektorju, zlasti po plačni reformi vlade Roberta Goloba.
Ob tem je poudaril, da to ne pomeni, da so plače v javnem sektorju na splošno previsoke. Težava je po njegovem v tem, da ljudje, ki resno delajo, niso dovolj plačani, ker država plačuje tudi tiste, “ki bolj ustvarjajo birokratske ovire”.
Kot dobro novico je izpostavil pozitivne napovedi gospodarske rasti. Ukrepi iz koalicijske pogodbe naj bi po njegovih pričakovanjih spodbudili rast, ki bo med najvišjimi v Evropski uniji. To naj bi omogočilo tudi “mehko prestrukturiranje oziroma prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, nas ljudi”.
Med načrtovanimi ukrepi je omenil zmanjšanje števila ministrstev in decentralizacijo, ki po njegovi oceni pomembno prispeva k zmanjševanju stroškov.
Mehkejši prehod naj bi omogočile tudi razmere na trgu dela, saj v Sloveniji primanjkuje delavcev. “Popolnoma normalno je, da gredo tja, kjer so dejanske potrebe in kjer lahko potencialno tudi več zaslužijo,” je sklenil Janša.
