RTV Slovenija kljub večmilijonski vrzeli zaradi še neizplačanih proračunskih sredstev za zdaj zagotavlja nemoteno izvajanje programa do septembra. Predsednica uprave Natalija Gorščak opozarja, da javni zavod ostaja v vse težjem finančnem položaju, saj država po njenem mnenju še vedno ni izpolnila zakonske obveznosti financiranja programov narodnostnih skupnosti in glasbene produkcije.
Kot poroča MMC RTV Slovenija, je Gorščak v oddaji RTV SMO poudarila, da RTV še vedno vztraja pri stališču, da za izplačilo zakonsko določenih sredstev pogodba z državo ni potrebna.
“Še vedno menimo, da odločba zadostuje za izplačilo z zakonom določenega proračunskega denarja in da ni pravnih razlogov za podpis pogodbe,” je dejala.
Več kot šest milijonov evrov še vedno ni izplačanih
Po 30. členu Zakona o Radioteleviziji Slovenija mora država javnemu zavodu nameniti sredstva za financiranje programov narodnostnih skupnosti in glasbene produkcije v višini 10 oziroma 4 odstotkov lani zbranega RTV-prispevka. Letos to pomeni približno 15 milijonov evrov.
RTV bi za prvih pet mesecev moral prejeti 6,47 milijona evrov, vendar zaradi spora glede načina izplačila – odločba ali pogodba – denarja še ni. Na RTV opozarjajo, da to neposredno ogroža likvidnost zavoda.
Gorščak je poudarila, da je denar zagotovljen z zakonom in da pričakujejo njegovo izplačilo.
“Manjka nam denar, ki nam ga država dolguje po 30. členu ZRTV. Ta denar je zagotovljen in bo prišel v hišo, mora priti,” je dejala.
Napovedala je tudi, da bo razmere prihodnji teden predstavila novi ministrici za kulturo Ignaciji Fridl Jarc.
Ob tem velja spomniti, da RTV Slovenija letos po finančnem načrtu razpolaga s skoraj 163 milijoni evrov prihodkov. Glavnino prihodkov še vedno predstavlja obvezni RTV-prispevek, zavod pa iz državnega proračuna prejema še približno 14 milijonov evrov letno za financiranje programov narodnostnih skupnosti in glasbene produkcije. Po letnem poročilu so prihodki RTV Slovenija lani presegli 158 milijonov evrov, kar je bilo osem odstotkov več kot leto prej.
“RTV deluje v normativno neprijaznem okolju”
Predsednica uprave je opozorila, da je RTV v drugačnem položaju kot drugi javni zavodi.
Izpostavila je, da je zavod lani zmanjšal stroške poslovanja in število zaposlenih za več kot desetino, hkrati pa mora po zakonu financirati višje plače v javnem sektorju iz lastnih prihodkov, saj država za ta namen ni zagotovila dodatnih sredstev. Ob tem RTV-prispevek po njenih besedah ne sledi inflaciji niti rasti stroškov programskih pravic.
“Delujemo v normativno neprijaznem okolju, kot ga drugi javni zavodi ne poznajo. Po eni strani država predpisuje, kaj vse mora RTV producirati, po drugi strani pa za to ne zagotovi dovolj denarja. Ta gordijski vozel je nemogoče presekati,” je dejala.
Svet RTV opozarja na negotovost
Podpredsednica Sveta RTV Špela Stare je poudarila, da bi pogodbeno urejanje financiranja lahko zmanjšalo pravno varnost zavoda.
Po njenih besedah bi pogodba lahko vsebovala določila, po katerih bi RTV prejel manj sredstev od zakonsko določenih, če bi v državnem proračunu primanjkovalo denarja. Opozorila je tudi, da bi pogodbeni model prinesel dodatne administrativne obveznosti, čeprav država napoveduje debirokratizacijo javnega sektorja.
Svet RTV je medtem že obravnaval predlog uprave za dodatno kratkoročno zadolževanje, odločitev pa preložil do izredne seje, na kateri pričakuje podrobnejše finančne izračune.
Pripravljajo tudi krizne scenarije
Gorščak je zagotovila, da do septembra večjih posegov v program ne načrtujejo, kljub temu pa pripravljajo različne scenarije za primer nadaljnjega poslabšanja finančnega položaja.
“Pripravljamo tudi scenarije, ki niso tako ugodni, glede na to, da v vrsti čaka zakonska novela, ki ukinja RTV-prispevek,” je dejala.
Varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev in uporabnikov RTV Marica Zupan Uršič pa meni, da bi občinstvo lažje sprejelo morebitne programske prilagoditve ob koncu leta kot sredi poletja, hkrati pa opozarja, da javnost dobro razume pomen RTV Slovenija za kulturo, jezik in javno obveščanje.
