Vstanete iz postelje ali s kavča, pred očmi se za trenutek stemni, noge postanejo mehke in oprijeti se morate najbližjega kosa pohištva. Občasna omotica ob hitrem vstajanju je pogosto posledica kratkotrajnega padca krvnega tlaka, dehidracije ali pregretosti. Če se ponavlja, traja dlje ali povzroči omedlevico, pa zahteva več pozornosti.
Ko vstanemo, gravitacija del krvi za kratek čas potegne proti nogam in trebuhu. Telo se običajno odzove tako, da nekoliko pospeši srčni utrip in zoži krvne žile. Tako ohrani dovolj krvi za možgane.
Če je ta odziv prepočasen ali nezadosten, krvni tlak pade. Pojav se imenuje ortostatska oziroma posturalna hipotenzija.
Tema pred očmi in občutek, da boste omedleli
Najpogostejši znak je omotica neposredno po prehodu iz ležečega ali sedečega položaja v stoječega. Pojavijo se lahko tudi:
- zamegljen ali potemnel vid,
- občutek šibkosti,
- slabost,
- nestabilnost,
- zmedenost,
- razbijanje srca,
- omedlevica.
Simptomi običajno trajajo manj kot nekaj minut in se izboljšajo, ko se ponovno usedemo ali uležemo. Mayo Clinic pojasnjuje, da je občasna kratkotrajna omotica lahko povezana z blago dehidracijo, pregretostjo ali dolgim sedenjem. Pogosti simptomi pa so lahko znak druge težave.
Pri tem ne gre nujno za pravo vrtoglavico, pri kateri imamo občutek, da se prostor vrti. Pri padcu tlaka je občutek pogosto bolj podoben lahki glavi, nestabilnosti ali bližajoči se omedlevici.
Včasih telesu preprosto primanjkuje tekočine
Dehidracija zmanjša količino krvi, ki kroži po telesu. Do nje lahko pride zaradi premalo pitja, vročine, močnega potenja, bruhanja ali driske. Ob vstajanju telo zato težje ohrani krvni tlak.
Na pomanjkanje tekočine lahko opozarjajo še:
- žeja in suha usta,
- temnejši urin,
- redkejše uriniranje,
- utrujenost,
- glavobol.
Če nimate omejitve vnosa tekočine zaradi bolezni srca, ledvic ali drugega zdravstvenega stanja, lahko pomaga redno pitje vode čez dan. Velike količine naenkrat niso potrebne.
Pomemben je lahko tudi čas jemanja zdravil
Omotica ob vstajanju je lahko stranski učinek nekaterih zdravil. Pogosteje se pojavi pri zdravilih za zniževanje krvnega tlaka, odvajanje vode in zdravljenje bolezni srca, pa tudi pri nekaterih antidepresivih ter zdravilih za Parkinsonovo bolezen.
To je še posebej pomembno, če so se težave začele po uvedbi novega zdravila ali spremembi odmerka.
Zdravila ne prenehajte jemati sami. Zdravnik lahko presodi, ali je težava res povezana z zdravilom, ter po potrebi prilagodi odmerek ali čas jemanja.
V ozadju so lahko slabokrvnost, krvavitev ali srce
Če omotica postaja pogostejša, vzrok ni vedno le običajno nizek krvni tlak. Pojavi se lahko ob slabokrvnosti, izgubi krvi, nizkem krvnem sladkorju ali težavah s srcem.
Med možnimi srčnimi vzroki so zelo počasen srčni utrip, motnje ritma, bolezni srčnih zaklopk in srčno popuščanje. Na uravnavanje tlaka lahko vplivajo tudi sladkorna bolezen in nekatere bolezni živčevja.
Zdravnik lahko tlak izmeri med ležanjem in po vstajanju, pregleda zdravila ter glede na simptome naroči krvne preiskave ali elektrokardiogram.
Kaj narediti, ko se vam zvrti?
Če ob vstajanju začutite omotico, se takoj ponovno usedite ali ulezite. Ne poskušajte narediti še nekaj korakov, saj se lahko onesvestite in poškodujete.
Pomaga lahko, da:
- iz postelje najprej počasi sedete,
- nekaj trenutkov sedite z nogami na tleh,
- šele nato previdno vstanete,
- se zjutraj izogibate nenadnim gibom,
- čez dan pijete dovolj tekočine,
- se izogibate dolgemu stanju v vročem prostoru.
NHS pri nizkem tlaku svetuje počasno vstajanje in zadosten vnos vode. Povečevanje količine soli pa ni primerno za vsakogar, zlasti ne za ljudi z visokim tlakom, boleznijo srca ali ledvic, zato tega ni dobro početi brez posveta.
Omedlevica ni nekaj, kar bi prezrli
Pregled je priporočljiv, če se omotica pogosto ponavlja, traja dlje, ovira hojo ali se je začela po spremembi zdravil. Izguba zavesti, tudi kratka, je pomemben podatek, ki ga je treba sporočiti zdravniku.
Nujno pomoč potrebujemo, če omedlevico ali omotico spremljajo:
- bolečina ali pritisk v prsih,
- težko dihanje,
- zelo hiter ali nepravilen srčni utrip,
- motnje govora ali gibanja,
- nenaden močan glavobol,
- poškodba ob padcu,
- krvavitev ali črno blato.
Če se vam občasno zvrti po hitrem skoku iz postelje, je rešitev lahko počasnejše vstajanje in kozarec vode. Če se morate vsakič oprijeti stene, pa je čas, da se ne sprašujete le, kako nizek je tlak, temveč zakaj pada.
