Konfederacija sindikatov 90 Slovenije je ob nadaljevanju vročinskega vala delodajalce znova pozvala, naj prilagodijo organizacijo dela in zaposlenim zagotovijo varno ter zdravo delovno okolje. Opozarjajo, da je treba tam, kjer delo zaradi visokih temperatur ni več varno, delovni proces prilagoditi, upočasniti ali po potrebi tudi začasno prekiniti.
Po poročanju STA so v sindikatu poudarili, da delavec ne sme plačevati cene vročinskega vala s svojim zdravjem, delodajalec pa ne sme ustvarjati dobička na račun njegove izčrpanosti. Spomnili so, da Slovenija beleži že deseti zaporedni dan s temperaturami nad 30 stopinj Celzija in osmo zaporedno tropsko noč, ko temperatura ni padla pod 20 stopinj Celzija.
Vročina vpliva tudi na promet, logistiko in delovanje podjetij
V sindikatu opozarjajo, da ne gre več za običajno poletno vročino, temveč za dolgotrajno toplotno obremenitev, ki predstavlja resno tveganje za zdravje, varnost in življenje delavcev.
Po njihovih navedbah posledice visokih temperatur segajo precej širše od delovnih mest. Vročina povečuje toplotno obremenitev v mestih, vpliva na javni potniški promet, logistiko in dobavne verige, obremenjuje delovanje strojev, hladilnih in prezračevalnih sistemov ter otežuje organizacijo dela v dejavnostih, kjer zaposleni delajo na prostem ali v pregretih prostorih.
Kot primer so navedli prilagajanje železniškega prometa in poudarili, da delavec ne sme biti edini del sistema, od katerega se v ekstremnih vremenskih razmerah pričakuje enaka storilnost kot v običajnih razmerah.
Poziv k nadzorom in strožjim sankcijam
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije delodajalce poziva, naj nemudoma posodobijo ocene tveganja, pristojne državne organe, predvsem Inšpektorat RS za delo, pa k ciljno usmerjenim, nenapovedanim in učinkovitim nadzorom.
Po njihovem mnenju bi morali biti nadzori usmerjeni predvsem v dejavnosti, kjer so delavci najbolj izpostavljeni vročini, med njimi v gostinstvo, turizem, trgovino, gradbeništvo, komunalne dejavnosti, cestni potniški in tovorni promet, industrijo, skladišča, zdravstvo ter nego in oskrbo.
Od delodajalcev pričakujejo spremljanje vremenskih napovedi in opozoril, beleženje toplotnih razmer na deloviščih, prilagoditev delovnega časa, prestavitev najzahtevnejših opravil v hladnejši del dneva, zmanjšanje intenzivnosti dela ter prilagoditev delovnih norm in rokov. V času največje vročine naj zagotovijo pogostejše in daljše odmore, senco, nadstreške, hladne oziroma klimatizirane prostore ter zadostne količine pitne vode.
Sindikati ob tem od pristojnih zahtevajo tudi odločno ukrepanje proti delodajalcem, ki v času vročine zavestno opuščajo ukrepe za zaščito zaposlenih. Opozarjajo, da mora biti kazen za ogrožanje zdravja delavcev višja od morebitnega prihranka, ki ga delodajalec doseže s kršenjem predpisov.
