Slovenija je leta 2025 močno povečala pridelavo medu in dosegla eno najvišjih stopenj samooskrbe med kmetijskimi proizvodi. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo pridelanih 4.000 ton medu, kar je štirikrat več kot leto prej, stopnja samooskrbe pa je narasla na 133 odstotkov.
Medtem ko je medarstvo beležilo izrazit skok, so se razmere pri večini rastlinskih kultur poslabšale. Pridelava sadja je upadla na 64.000 ton, kar pomeni 30-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2024, pridelava zelenjave pa se je zmanjšala za šest odstotkov na 80.000 ton.
Po podatkih SURS se je stopnja samooskrbe pri vseh pomembnejših rastlinskih bilancah znižala. Pri žitih in krompirju je padla za sedem odstotnih točk, na 74 oziroma 34 odstotkov, pri sadju za šest odstotnih točk na 21 odstotkov, pri zelenjavi pa za štiri odstotne točke na 32 odstotkov.
Na področju živalskih proizvodov se je slika izboljšala predvsem pri medu in mesu. Samooskrba z medom se je povečala za kar 85 odstotnih točk in dosegla 133 odstotkov, pri mesu pa se je zvišala za šest odstotnih točk na 85 odstotkov. Nasprotno se je samooskrba z jajci zmanjšala za šest odstotnih točk in znašala 81 odstotkov.
Povprečnemu prebivalcu Slovenije je bilo lani za prehrano na voljo 129 kilogramov sadja, 113 kilogramov žit, 110 kilogramov zelenjave, 90 kilogramov mesa, 78 kilogramov krompirja, 12 kilogramov jajc, šest kilogramov riža in približno en kilogram medu.
Največja sprememba glede na leto prej je bila zaznana pri sadju, kjer se je razpoložljiva količina zmanjšala za 14 kilogramov oziroma deset odstotkov. Po drugi strani se je količina zelenjave povečala za približno šest kilogramov oziroma šest odstotkov. Pri drugih skupinah živil večjih sprememb ni bilo.
