Slovenija v Evropskem inovacijskem indeksu 2026 dosega 87,2 odstotka povprečne inovacijske uspešnosti EU. Med 27 državami članicami je zasedla 17. mesto, njene največje prednosti pa ostajajo povezovanje znanosti in gospodarstva, vseživljenjsko učenje ter tehnološko zahteven izvoz.
Slovenija se v Evropskem inovacijskem indeksu 2026 uvršča na 17. mesto med 27 državami članicami Evropske unije in ostaja v skupini zmernih inovatork. Dosegla je 87,2 odstotka povprečne inovacijske uspešnosti EU, kar je nekoliko več od povprečja držav v tej skupini, ki znaša 86,4 odstotka evropskega povprečja.
Evropski inovacijski indeks je letno poročilo Evropske komisije, ki raziskovalno in inovacijsko uspešnost držav primerja na podlagi 32 kazalnikov. Ti zajemajo okvirne pogoje, naložbe, inovacijske dejavnosti ter gospodarske in druge učinke inovacij.
“V časovni seriji, preračunani za letošnjo izdajo indeksa, je inovacijska uspešnost Slovenije v primerjavi z letom 2025 ostala približno nespremenjena,” so ob objavi rezultatov pojasnili na pristojnih ministrstvih.
Od leta 2019 se je uspešnost Slovenije izboljšala za 7,4 odstotne točke. Napredek je bil manjši od napredka EU kot celote, saj se je evropsko povprečje v istem obdobju izboljšalo za 11,6 odstotne točke.
Padca s 13. na 17. mesto ni mogoče razlagati neposredno
Slovenija je bila v lanskoletni izdaji Evropskega inovacijskega indeksa uvrščena na 13. mesto in je dosegala 94,7 odstotka povprečja EU. V letošnji izdaji je zdrsnila na 17. mesto, njen rezultat pa znaša 87,2 odstotka evropskega povprečja.
Na ministrstvih opozarjajo, da teh dveh rezultatov ni mogoče neposredno primerjati in razlike razlagati zgolj kot dejansko poslabšanje slovenske inovacijske uspešnosti v enem letu.
“Rezultati posameznih letnih izdaj Evropskega inovacijskega indeksa se zaradi posodobitev podatkov, premika opazovanega obdobja, sprememb najvišjih in najnižjih vrednosti pri normalizaciji ter prelomov v podatkovnih serijah lahko razlikujejo tudi za ista referenčna leta,” so pojasnili.
Trende je zato treba spremljati znotraj časovne serije posamezne izdaje indeksa. Letošnja časovna primerjava kljub temu kaže, da je Slovenija od leta 2019 napredovala počasneje od povprečja EU.
Največja prednost je povezovanje znanosti in gospodarstva
Med najmočnejšimi področji Slovenije ostaja sodelovanje raziskovalnega in gospodarskega sektorja. Pri znanstvenih soobjavah javnega in zasebnega sektorja Slovenija dosega 243,4 odstotka povprečja EU.
“Povezovanje znanosti in gospodarstva ostaja pomembna prednost slovenskega raziskovalnega in inovacijskega sistema,” so poudarili na ministrstvih.
Visoko se Slovenija uvršča tudi pri vključevanju prebivalstva v vseživljenjsko učenje, kjer dosega 168,9 odstotka evropskega povprečja. Pri mednarodnih znanstvenih soobjavah je dosegla 158,9 odstotka povprečja EU.
Nadpovprečen rezultat beleži tudi na širšem področju povezovanja med različnimi udeleženci inovacijskega sistema, kjer dosega 129,9 odstotka evropskega povprečja. Poročilo ob sodelovanju javnega in zasebnega sektorja izpostavlja še rast mobilnosti strokovnjakov s področja znanosti in tehnologije med delovnimi mesti.
Med kazalniki, pri katerih se Slovenija najvišje uvršča med državami članicami, je izvoz srednje- in visokotehnoloških izdelkov. Na tem področju je zasedla tretje mesto in dosegla 110,8 odstotka povprečja EU.
“Rezultat odraža pomembno vlogo tehnološko zahtevnejših predelovalnih dejavnosti v slovenskem gospodarstvu,” so navedli.
Slovenija je pri vključevanju prebivalstva v vseživljenjsko učenje na šestem mestu, pri izdatkih poslovnega sektorja za raziskave in razvoj pa na osmem mestu med članicami EU.
Šibke točke ostajajo financiranje in digitalne spretnosti
Največji zaostanek Slovenije je indeks zaznal pri izdatkih tveganega kapitala. Ti dosegajo le 21,1 odstotka povprečja EU. Nizki ostajajo tudi izdatki za inovacije, ki niso povezane z raziskavami in razvojem, saj dosegajo 32 odstotkov evropskega povprečja.
Pri izvozu storitev z visoko dodano vrednostjo znanja Slovenija dosega 41,6 odstotka povprečja EU.
“Indeks izpostavlja potrebo po nadaljnji krepitvi dostopa do tveganega kapitala, vlaganj v netehnološke oblike inovacij, digitalnih kompetenc, izvoza storitev z visoko dodano vrednostjo znanja ter sposobnosti podjetij za uvajanje inovacij na trg,” so ključne izzive povzeli na ministrstvih.
Slabši rezultat Slovenija dosega tudi pri digitalizaciji. To področje je ocenjeno z 79,3 odstotka evropskega povprečja, kar državo uvršča na 23. mesto med članicami EU.
Dostop do hitrega interneta je po ugotovitvah indeksa razmeroma dobro razvit, večja težava pa ostaja delež prebivalstva z več kot osnovnimi digitalnimi spretnostmi. Slovenija pri tem kazalniku dosega 57,6 odstotka povprečja EU in je uvrščena na 24. mesto.
V primerjavi z letom 2025 se je rezultat znižal tudi pri obeh kazalnikih, ki merita delež malih in srednjih podjetij z inovacijami. Gre za produktne inovacije in inovacije poslovnih procesov.
Slovenska mala in srednja podjetja pri produktnih inovacijah še vedno dosegajo 105,6 odstotka povprečja EU. Pri inovacijah poslovnih procesov je rezultat precej slabši in znaša 66,5 odstotka evropskega povprečja.
Indeks kot podlaga za nadaljnje ukrepe
Na ministrstvih ocenjujejo, da rezultati Evropskega inovacijskega indeksa potrjujejo močne slovenske zmogljivosti pri ustvarjanju novega znanja, povezovanju raziskovalnega in gospodarskega sektorja, vključevanju v vseživljenjsko učenje ter izvozu srednje- in visokotehnoloških izdelkov.
Hkrati rezultati kažejo na področja, na katerih bo Slovenija za približevanje inovacijsko najuspešnejšim državam potrebovala dodatne ukrepe.
“Ugotovitve letošnjega indeksa bodo pomembna podlaga za nadaljnje spremljanje uresničevanja Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 ter za načrtovanje ukrepov za krepitev slovenskega raziskovalnega in inovacijskega sistema,” so sklenili na ministrstvih.
