Predlog novega zakona naj bi pacientom omogočil dostop do zdravljenja tudi zunaj javne zdravstvene mreže, če bi bile čakalne dobe prekoračene. Zveza organizacij pacientov Slovenije napoveduje široko razpravo med svojimi 45.000 člani.
Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS) je podprla predlog novega Zakona o pacientovih pravicah, ki ga je v parlamentarni postopek vložil poslanec Resni.ce Zoran Stevanović. Po oceni zveze predlog prinaša več pomembnih sprememb, s katerimi bi doslej pretežno deklarativne pravice pacientov postale tudi dejansko uresničljive in pravno iztožljive.
Med najpomembnejšimi rešitvami izpostavljajo zagotovitev pravice do izbire osebnega zdravnika, ki po njihovih navedbah trenutno ni omogočena več kot 130.000 zavarovancem, ter lažji dostop do specialistične zdravstvene oskrbe na sekundarni in terciarni ravni.
“Zelo pomembno je, da predlog zakona prvič v petintridesetih letih samostojne države predlaga učinkovite ter tudi iztožljive pravne mehanizme za dostop pacientov do njihovih temeljnih pravic,” so poudarili v ZOPS.
Dostop do zdravljenja tudi zunaj javne mreže
Predlog predvideva, da bi pacient ob prekoračitvi dvojne zakonsko določene najdaljše dopustne čakalne dobe glede na stopnjo nujnosti lahko zdravstveno storitev opravil tudi pri izvajalcu zunaj javne zdravstvene mreže.
V zdravljenje bi bilo tako mogoče vključiti vse razpoložljive zmogljivosti slovenskega zdravstva, ne glede na lastništvo ter pravno ali organizacijsko obliko izvajalca, če ima ta dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
Preden bi se pacient obrnil na izvajalca zunaj javne mreže, bi mu moral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ponuditi možnost izvedbe storitve pri drugem izvajalcu v javni mreži. S tem bi po oceni ZOPS odpravili sedanjo prakso, ko mora pacient ustreznega izvajalca pogosto iskati sam.
Predlog naj bi povečal tudi odgovornost vodstev zdravstvenih zavodov za sprotno spremljanje čakalnih dob in seznamov pacientov. Obenem naj bi preprečeval preskakovanje čakalnih seznamov z obvodom prek prvega pregleda pri zasebnem izvajalcu.
Pomembna novost bi bila pravica zavarovanca, da ZZZS na njegovo zahtevo z odločbo odloči o dostopu do naročene zdravstvene storitve. Pacient bi lahko nato uporabil vsa razpoložljiva pravna sredstva, vključno s sodnim varstvom.
“Pravice pacientov ne smejo ostati le deklarativno določene, temveč morajo obstajati učinkoviti pravni mehanizmi za njihovo uresničevanje,” je osrednje stališče zveze mogoče povzeti iz njihovega sporočila.
Predloge ministrstvu poslali že leta 2023
V ZOPS opozarjajo, da so vsebinsko enake predloge Ministrstvu za zdravje poslali že 10. novembra 2023, a jih ministrstvo pri poznejših spremembah zdravstvene zakonodaje ni upoštevalo. Po njihovih navedbah je ministrstvo takrat menilo, da bi širše vključevanje izvajalcev pomenilo pot v privatizacijo slovenskega zdravstva.
Pacientske organizacije so takšno razlago zavrnile.
“Prava privatizacija je dejstvo, da mora zavarovanec zaradi nedostopnosti do naročenih zdravstvenih storitev ali do osebnega zdravnika pogosto plačevati nujne zdravstvene storitve iz lastnega žepa kljub zakonsko določeni obveznosti plačevanja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje,” so zapisali.
Zveza je v zadnjih treh letih zahtevala tudi čimprejšnjo pripravo zakona o nekrivdni odškodninski odgovornosti za škodo, ki pacientom nastane zaradi preprečljivih škodljivih dogodkov in drugih zdravstvenih napak.
Postopek za pripravo zakona se je po navedbah ZOPS na njihovo pobudo začel spomladi 2025. Prvi strokovni predlogi so bili pripravljeni junija istega leta, nato pa naj bi iz neznanih razlogov obstali na Ministrstvu za zdravje.
“Zato podpiramo čimprejšnjo ureditev tega za vse slovenske paciente zelo pomembnega področja pravic, bodisi s tem bodisi s posebnim zakonom,” so navedli.
Podobno naj bi se zgodilo s spremembami veljavnega Zakona o pacientovih pravicah, ki so jih različni deležniki pripravljali v letih 2024 in 2025. Med predlogi, ki niso bili uveljavljeni, je bila po navedbah zveze tudi ureditev pravice do drugega zdravniškega mnenja.
Večja vloga pacientskih organizacij
ZOPS kot pomembno novost izpostavlja tudi ureditev položaja reprezentativnih organizacij pacientov. Predlog jih po njihovih navedbah prvič umešča v zdravstveni sistem kot enakopravnega sodelujočega pri njegovem upravljanju.
“Takšno rešitev smo predlagali že 10. novembra 2023 v našem predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o pacientovih pravicah,” so spomnili.
Sedanja zakonodaja po oceni zveze pacientskim organizacijam ne omogoča ustreznega sodelovanja, čeprav naj bi takšno vključevanje priporočali Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska komisija. Kot primer so navedli Evropsko agencijo za zdravila, pri kateri predstavniki pacientskih organizacij sodelujejo pri odločanju o novih zdravilih, medtem ko v Sloveniji primerljivega položaja nimajo.
V zvezi poudarjajo tudi, da morajo biti pravice in dolžnosti pacientov na področju zdravstvenega varstva v celoti urejene z zakonom, ne pa s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih sprejema skupščina ZZZS. Po njihovih navedbah je ustavno sodišče protiustavnost takšnega urejanja ugotovilo že v petih odločbah.
Za najzahtevnejši del predloga imajo določitev tako imenovane košarice pravic.
“Ta del potrebuje zelo vsestransko proučitev, socialni dialog in novo družbeno pogodbo, za kar bo nedvomno potrebno dovolj časa,” so ocenili.
ZOPS predlog novega zakona vidi kot nujno pobudo v interesu vseh državljanov, o kateri bi morala potekati široka javna razprava. Pri njej po njihovem ne smejo sodelovati samo vlada in poslanci državnega zbora, temveč tudi pacienti ter drugi organizirani družbeni deležniki.
Zveza bo zato med 45.000 člani združenj, ki so vključena vanjo, organizirala poglobljeno razpravo. Svoje pripombe in predloge namerava pripraviti do začetka septembra 2026.
