Ob deseti obletnici arbitražne razsodbe so podpisnice skupne izjave znova poudarile, da kitajski obsežni pomorski zahtevki nimajo pravne podlage. Podobno sporočilo je v imenu Evropske unije poslala tudi visoka predstavnica Kaja Kallas.
Slovenija se je skupaj z Združenimi državami Amerike, Združenim kraljestvom, Japonsko, Avstralijo, Kanado, Nemčijo, Italijo, Filipini in še drugimi državami podpisala pod skupno izjavo ob deseti obletnici arbitražne razsodbe o Južnokitajskem morju. Podpisnice poudarjajo, da je odločitev arbitražnega sodišča iz leta 2016 dokončna in pravno zavezujoča ter pozivajo k spoštovanju mednarodnega prava in mirnemu reševanju sporov.
Skupna izjava ponovno potrjuje zavezanost svobodnemu, odprtemu in na pravilih temelječemu Indo-Pacifiku ter Konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS), ki predstavlja temeljni pravni okvir za reševanje pomorskih sporov.
“Pomorske spore je treba reševati mirno in v skladu z UNCLOS,” poudarjajo podpisnice.
Ob tem znova izpostavljajo, da je arbitražna odločba, sprejeta 12. julija 2016 v postopku med Filipini in Kitajsko, “dokončna, pravno zavezujoča in dokončno ureja vprašanja pomorskih upravičenj in zahtevkov, ki jih je obravnavalo arbitražno sodišče.”
Ostrejše sporočilo glede kitajskih zahtevkov
V izjavi države prvič tako jasno ponovijo eno ključnih ugotovitev arbitražnega sodišča – da kitajski obsežni pomorski zahtevki nimajo podlage v mednarodnem pravu.
“Ponovno potrjujemo odločitev arbitražnega sodišča, da za obsežne kitajske pomorske zahtevke v Južnokitajskem morju, vključno s tistimi, ki temeljijo na tako imenovanih zgodovinskih pravicah, ni pravne podlage.”
Podpisnice hkrati poudarjajo pomen svobode plovbe in preletov ter drugih zakonitih načinov uporabe morja, kot jih določa mednarodno pravo.
Izjava vsebuje tudi jasno opozorilo pred uporabo sile ali ustrahovanja.
“Odločno nasprotujemo vsem destabilizacijskim ali enostranskim dejanjem, vključno z uporabo sile ali prisile, ki ogrožajo mir in stabilnost v regiji.”
Prav tako izražajo nasprotovanje uporabi obalne straže, vojaških sil ali pomorske milice za nadlegovanje, oviranje ali zastraševanje zakonitih dejavnosti drugih držav na morju in v zračnem prostoru.
Podobno sporočilo tudi iz Bruslja
Ob isti obletnici je ločeno izjavo podala tudi visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas.
V imenu Evropske unije je poudarila, da arbitražna razsodba iz leta 2016 ostaja pomemben temelj za mirno reševanje sporov v Južnokitajskem morju.
“Arbitražna odločba iz leta 2016 je dokončna in pravno zavezujoča za stranke v postopku,” je zapisano v izjavi.
Kallas je ob tem ponovno potrdila “neomajno zavezanost Evropske unije Konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu” ter opozorila, da so svoboda plovbe, preletov in odprte pomorske poti ključnega pomena za regionalno stabilnost in svetovno varnost.
Evropska unija je izrazila tudi “globoko zaskrbljenost zaradi nenehnega naraščanja napetosti in nevarnih incidentov v Južnokitajskem morju” ter pozvala, naj se vsi spori rešujejo z dialogom in drugimi mirnimi sredstvi v skladu z mednarodnim pravom.
Zakaj je razsodba še vedno pomembna?
Arbitražno sodišče, ustanovljeno na podlagi Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu, je julija 2016 odločilo v sporu med Filipini in Kitajsko ter presodilo, da obsežni kitajski zahtevki, utemeljeni na tako imenovanih zgodovinskih pravicah, nimajo pravne podlage. Kitajska razsodbe ne priznava, številne države pa jo še naprej obravnavajo kot enega ključnih pravnih temeljev za reševanje sporov v Južnokitajskem morju.
Območje velja za eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti, saj prek njega poteka velik del svetovne trgovine, zato dogajanje v regiji pozorno spremljajo tako države Indo-Pacifika kot Evropska unija in njeni partnerji.
