Zdravniki madridske bolnišnice Gregorio Marañón so 38-letnemu bolniku vstavili prvo individualno izdelano kostno protezo iz metamateriala na svetu. S posegom so mu rešili nogo, ohranili kolenski sklep in preprečili amputacijo. Bolnik leto po operaciji že hodi, pogosto tudi brez bergel.
Bolnik se je zdravil zaradi agresivnega kostnega raka oziroma sarkoma na golenici. Zdravniki so tumor odstranili, nato pa so se znašli pred zahtevno nalogo: zaradi pretekle okužbe in močno zmanjšane kostne gostote njegova golenica ni mogla nositi običajne proteze.
Edini običajni možnosti sta bili amputacija ali vstavitev večjega vsadka, zaradi katerega bi moral bolnik žrtvovati tudi kolenski sklep. Ekipa bolnišnice Gregorio Marañón je zato skupaj z inženirji Politehniške univerze v Madridu razvila rešitev, izdelano posebej zanj.
Kot so sporočili iz bolnišnice in madridske regionalne vlade, gre za prvo individualno kostno protezo iz metamateriala na svetu.
Proteza ne nadomešča le kosti, ampak jo posnema
Metamaterial je v tem primeru posebna mreža drobnih titanovih palic, razporejenih tako, da posnemajo strukturo in mehanske lastnosti zdrave kosti. Tehnologija izhaja iz letalske in vesoljske industrije, protezo pa so s 3D-tiskalnikom izdelali kar v bolnišnici.
Zdravniki so na podlagi rentgenskih in drugih posnetkov najprej ustvarili digitalni dvojnik bolnikove zdrave noge. Nato so računalniško simulirali obremenitve, ki nastanejo med hojo, vzpenjanjem po stopnicah ali ob morebitnem padcu. Tako so lahko natančno določili notranjo zgradbo proteze in mesta za vijake.
Vsadek tehta le 300 gramov, po računalniških simulacijah pa prenese obremenitev, večjo od 500 kilogramov. Klasične proteze so lahko težke več kilogramov, njihove zmogljivosti pa so precej manjše.
Protezo so napolnili tudi z gobasto kostjo iz bolnišnične banke kosti in tkiv. Kostni presadek se je prepletel s titanovo mrežo, kar spodbuja vraščanje bolnikove kosti in postopno čvrsto povezovanje vsadka s telesom.
Leto po operaciji že hodi
Skoraj leto dni po operaciji pri bolniku niso zaznali okužbe ali zapletov, povezanih s posegom. Ohranil je pravilno lego noge in gibljivost kolena, že nekaj mesecev pa nogo ponovno obremenjuje. Pogosto lahko hodi tudi brez bergel, potem ko je bil skoraj dve leti brez možnosti normalne hoje.
Bolnišnica je podobno operacijo že opravila pri še enem bolniku, pripravlja pa tudi individualni protezi za zapestje in prsnico. Cilj je tehnologijo postopoma vključiti v javno zdravstvo in jo ponuditi bolnikom, pri katerih običajni vsadki niso primerni.
Tudi slovenske bolnišnice uvajajo vse zahtevnejše posege. V UKC Ljubljana so uvedli novo metodo zdravljenja kožnega raka, v UKC Maribor pa so prvič uspešno vstavili aortno zaklopko skozi spodnjo votlo veno.
