Po več mesecih vročine je Sredozemsko morje v začetek meteorološke jeseni vstopilo z veliko količino nakopičene toplote. Toplo morje samo po sebi ne povzroča neurij, lahko pa ob prodoru hladnejšega zraka okrepi izhlapevanje, nalive in možnost hudourniških poplav. September in oktober sta zato v Sredozemlju tradicionalno med vremensko najbolj občutljivimi meseci.
Podatki evropske službe Copernicus za podnebne spremembe kažejo, da je bilo letošnje poletje izjemno tudi na morju. Julija je povprečna temperatura površja oceanov zunaj polarnih območij dosegla 20,96 stopinje Celzija, kar je največ za ta mesec od začetka meritev.
Rekordno visoke temperature za julij so izmerili tudi v evropskih morjih, zlasti ob atlantski obali in v zahodnem Sredozemlju. V posameznih delih so se razvile močne ali zelo močne morske vročinske razmere.
Toplo morje je vir dodatne vlage
Morje se segreva počasneje kot kopno, vendar toploto tudi dlje zadržuje. Najtoplejše je običajno ob koncu avgusta ali v začetku septembra, ko se nad njim začnejo pojavljati prvi izrazitejši prodori hladnejšega zraka.
Če hladnejši zrak v višinah doseže zelo toplo in vlažno območje nad morjem, se lahko ozračje močno destabilizira. Izhlapevanje dovaja dodatno vlago, temperaturna razlika med nižjimi in višjimi plastmi ozračja pa lahko spodbuja nastanek nevihtnih sistemov z močnimi nalivi.
To še ne pomeni, da bo vsak prihod hladne fronte prinesel neurje. Za razvoj nevarnega vremenskega dogajanja morajo hkrati nastati še ustrezne razmere v ozračju, med drugim dovolj velika nestabilnost, ugoden veter in počasno premikanje padavinskega sistema. Pomemben vpliv ima tudi relief, saj lahko hribovja v obalnih območjih dodatno okrepijo dvigovanje vlažnega zraka.
September in oktober sta sezona hudourniških poplav
Meteorologinja Ioanna Vergini je za Euronews pojasnila, da september in oktober v Sredozemlju veljata za obdobje povečane nevarnosti hudourniških poplav. Morje je po treh mesecih segrevanja običajno najtoplejše, hkrati pa nad območje že prodirajo prve hladne višinske doline.
V Španiji lahko ob takšnih razmerah nastane vremenski pojav DANA, pri katerem se hladnejša višinska depresija loči od glavnega zračnega toka. Če se sistem dalj časa zadržuje nad istim območjem, lahko v nekaj urah pade izjemna količina dežja.
Podobne razmere niso omejene na Španijo. Močni jesenski nalivi se pojavljajo tudi v Italiji, Franciji, Grčiji, na Hrvaškem in ob Jadranu.
Za Slovenijo to še ni konkretna napoved
Segreto Sredozemlje in Jadran predstavljata dejavnik, ki ga vremenski modeli upoštevajo, vendar iz trenutnega stanja morja ni mogoče napovedati, ali in kdaj bo Slovenijo prizadelo močnejše neurje. Za zanesljivejšo napoved so odločilni položaj ciklona, smer zračnih tokov in razvoj vremenskih sistemov v dneh pred dogodkom.
Tudi vpliv razvijajočega se El Niña na evropsko vreme je precej bolj posreden kot v tropskih območjih. Lahko spremeni verjetnost določenih vremenskih vzorcev, ne določa pa vremena posameznega dne ali tedna.
Posledice segrevanja morja so se letos ob slovenski obali že pokazale. Na Portal24.si smo poročali, da je vročina močno prizadela slovenska školjčišča, saj visoke temperature oslabijo klapavice in povečajo njihovo občutljivost za bolezni, parazite in plenilce.
Toplo morje bo zdaj delovalo kot zaloga energije še v jesenskih mesecih. Ali se bo ta energija izrazila v nevarnih nalivih, pa bo odvisno predvsem od vremenskih sistemov, ki bodo dosegli Sredozemlje.
