Na slovenskih gojiščih letos beležijo zelo obsežne izgube odraslih klapavic in mladic. Visoke temperature morja školjke oslabijo, zaradi česar postanejo občutljivejše za bolezni, parazite in plenilce. Pri 30 stopinjah Celzija jih preživi le še dobra desetina.
Na klapavice, ki jim v Istri pravijo tudi pidoče, močno vpliva temperatura njihovega življenjskega okolja. Obrežni pas se lahko med dolgotrajnim vročinskim valom spremeni v ekstremno okolje, je za STA pojasnila Andreja Ramšak z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo.
“Laboratorijske raziskave so pokazale, da se smrtnost klapavic zelo poveča, ko se temperatura morske vode dvigne nad 26 stopinj Celzija,” je povzela.
Ko se morje segreje na 28 stopinj, pogine od 30 do 55 odstotkov klapavic. Če temperatura doseže 30 stopinj, jih po ugotovitvah raziskovalcev preživi le še dobra desetina.
Morje je junija doseglo rekordnih 29,9 stopinje
Sredozemlje in z njim slovensko morje sta trenutno pod vplivom močnega morskega vročinskega vala. Temperatura na boji Vida v bližini piranskega svetilnika je junija dosegla 29,9 stopinje Celzija, kar je nov junijski rekord.
Visoka temperatura sicer ni edini vzrok za izgube na školjčiščih. Oslabljene klapavice lažje podležejo boleznim in parazitom, na gojiščih pa jih plenijo tudi orade in tujerodni ploski črvi. Obraščajo jih plaščarji rodu Clavelina, ki s školjkami tekmujejo za prostor, hrano in kisik.
Direktorica zavoda YouSea Irena Fonda je opozorila še na nov pritisk. Školjčišča so začeli intenzivno obiskovati kljunasti morski golobi, ki se prehranjujejo s klapavicami.
“V tem primeru ne gre za nepojasnjen pogin ali bolezen, temveč za neposredno plenjenje, ki pa dodatno poslabšuje že tako zahtevne razmere in zmanjšuje tudi količino mladih školjk, potrebnih za obnovo proizvodnje,” je še pojasnila.
Klapavice so pritrjene na podlago, zato se v nasprotju z ribami pred previsokimi temperaturami ne morejo umakniti v hladnejše in globlje dele morja.
Rešitev iščejo globlje pod gladino
Raziskovalci in školjkarji poskušajo možnosti za prilagoditev poiskati v okviru mednarodnega projekta TeamForAdriS, ki se ukvarja z množičnim poginjanjem klapavic in izginjanjem morske trave po Jadranskem in Jonskem morju.
Na slovenskem delu Jadrana so postavili poskusno podvodno strukturo za gojenje klapavic v večji globini. Preveriti želijo, ali bi lahko tako zmanjšali njihovo izpostavljenost najbolj segretim površinskim plastem morja, intenzivnemu obraščanju in plenilcem.
Klapavice na poskusni lokaciji spremljajo skupaj z ljubljansko veterinarsko fakulteto in Morsko biološko postajo Piran. Ugotovitve bodo primerjali s podatki partnerjev iz drugih delov Jadrana, končne rezultate pa predstavili po koncu spremljanja.
