Svetovni dan prebivalstva opozarja na hitro rast mest, Slovenija pa ostaja med najmanj urbaniziranimi državami EU
Ob svetovnem dnevu prebivalstva statistični podatki kažejo, da se svet vse hitreje seli v mesta. Združeni narodi napovedujejo, da bo do leta 2050 v mestih, predmestjih in manjših mestih živelo približno 83 odstotkov svetovnega prebivalstva. Slovenija medtem ostaja ena najmanj urbaniziranih držav Evropske unije, saj v mestnih območjih živi nekaj več kot polovica prebivalcev.
Svetovni dan prebivalstva zaznamujemo 11. julija že 37. leto zapored. Kot so ob tem zapisali na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS), so ga Združeni narodi razglasili leta 1989, dve leti po tem, ko je svetovno prebivalstvo prvič preseglo pet milijard. “Razglasitev je bila namenjena spodbujanju razmisleka o pomembnih demografskih vprašanjih in ozaveščanju o različnih problematikah, povezanih s svetovnim prebivalstvom,” so pojasnili.
Indija ostaja največja država po številu prebivalcev
Po podatkih Združenih narodov je lani na svetu živelo približno 8,2 milijarde ljudi. Več kot tretjina svetovnega prebivalstva živi v Indiji in na Kitajskem, skupaj skoraj 2,9 milijarde ljudi oziroma 35 odstotkov vseh Zemljanov.
Kot so navedli na SURS, je Indija leta 2023 prehitela Kitajsko in postala država z največ prebivalci na svetu. Med deset najbolj naseljenih držav poleg obeh velesil sodijo še Združene države Amerike, Indonezija, Pakistan, Nigerija, Brazilija, Bangladeš, Ruska federacija in Etiopija.
V Evropski uniji živi približno 450 milijonov ljudi oziroma nekaj manj kot 5,5 odstotka svetovnega prebivalstva. Slovenci predstavljamo približno 0,03 odstotka vseh prebivalcev planeta.
Svet se seli v mesta, Slovenija ostaja izjema
Urbanizacija ostaja eden najizrazitejših svetovnih demografskih trendov. Kot poudarjajo na SURS, “približno štiri petine svetovnega prebivalstva živi v mestih, predmestjih in manjših mestih, do leta 2050 pa se bo ta delež še povečeval in takrat dosegel približno 83 odstotkov.”
Na podeželju medtem živi manj kot petina svetovnega prebivalstva, njihov delež pa naj bi po ocenah Združenih narodov v prihodnjih desetletjih še upadal.
Evropska unija je izrazito urbanizirana, saj v mestnih območjih živi nekaj več kot tri četrtine prebivalcev. Slovenija od tega precej odstopa. “V Sloveniji v mestih, manjših mestih in predmestjih prebiva nekaj več kot 55 odstotkov prebivalcev, kar je drugi najmanjši delež med vsemi članicami EU. Za Slovenijo se uvršča le Irska,” so izpostavili na statističnem uradu.
Džakarta je največje mesto na svetu
Na vrhu lestvice največjih mest je lani prišlo do pomembne spremembe. S skoraj 42 milijoni prebivalcev je prvo mesto prevzela indonezijska prestolnica Džakarta, ki je prehitela dolgoletnega vodilnega Tokio. Na drugo mesto se je uvrstila Daka, prestolnica Bangladeša.
V zadnjih desetletjih se je močno povečalo tudi število velemest. Medtem ko jih je bilo leta 1975 z najmanj desetimi milijoni prebivalcev le osem, jih je danes že 33, od tega kar 19 v Aziji.
Po napovedih Združenih narodov bo leta 2050 največje mesto na svetu postala Daka, Tokio pa naj bi zdrsnil na sedmo mesto.
Največje evropsko mesto ostaja Moskva, največje mesto Evropske unije pa Pariz z okoli 12,5 milijona prebivalcev. To je približno 42-krat več, kot jih živi v Ljubljani.
Šiška ima najgosteje poseljen kvadratni kilometer v Sloveniji
Povprečna gostota poselitve v Sloveniji znaša 105 prebivalcev na kvadratni kilometer, razlike med posameznimi območji pa so velike.
Kot navaja SURS, “kvadratni kilometer z največ prebivalcev v Sloveniji je ob Celovški cesti v Šiški v Ljubljani, kjer živi skoraj 11.500 prebivalcev. To predstavlja skoraj štiri odstotke vseh prebivalcev naselja Ljubljana.”
Ljubljana ostaja tudi najgosteje poseljena občina v državi s povprečno 1.101 prebivalcem na kvadratni kilometer. Sledita Maribor in Miklavž na Dravskem polju, medtem ko je najmanj poseljena občina Solčava, kjer na kvadratnem kilometru v povprečju živi le pet prebivalcev.
