Tradicionalni slovenski zajtrk je danes po vsej Sloveniji povezal okoli 271.000 otrok in mladostnikov v 912 vzgojno-izobraževalnih zavodih. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob obisku Biotehniškega centra Naklo poudaril, da prehranska varnost temelji na delu domačih kmetov, čebelarjev, živilske industrije in drugih členov prehranske verige.
Letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk poteka pod sloganom “Slovensko na mizi – začnimo z zajtrkom!”. Sestavljajo ga kruh, maslo, med, mleko in jabolko slovenskega porekla, osrednji dogodek pa je del Tedna slovenske hrane.
“Na prvi pogled je to preprost obrok. V resnici pa nosi pomembno sporočilo. Spominja nas, da hrana ne nastane na trgovskih policah, da je ne ustvarijo v tovarnah, ampak na slovenskih poljih, travnikih, sadovnjakih, v hlevih in čebelnjakih. Spominja nas na delo naših kmetov, čebelarjev, živilcev in vseh, ki vsak dan skrbijo za preskrbo s kakovostno hrano,” je poudaril minister Janez Cigler Kralj.
Minister je že na četrtkovi Mesni konferenci 2026 opozoril, da brez močne domače živinoreje ni mogoče zagotoviti dolgoročne prehranske varnosti Slovenije.
Tradicija, sodobno znanje in mladi
Cigler Kralj je Tradicionalni slovenski zajtrk obeležil v Biotehniškem centru Naklo, kjer si je ogledal posestvo in se seznanil z delovanjem centra. Študenti so mu ob zajtrku iz lokalnih sestavin predstavili pridelke, izdelke in jedi s tamkajšnjega posestva.
Minister je izpostavil, da brez mladih ni prihodnosti slovenskega kmetijstva. Generacijsko prenovo ter spodbujanje mladih za izobraževanje in poklicno pot v kmetijstvu je zato uvrstil med osrednje prednostne naloge svojega mandata.
“Takšni tradicionalni slovenski zajtrki, kot je današnji v Biotehniškem centru Naklo, so še posebej navdušujoči, ker povezujejo tradicijo s sodobnimi pristopi. Povezujejo to, kar zraste na naših tleh, kar priredijo naši rejci in kar predelajo v naših obratih in agroživilski industriji. Predstavljena je pestra ponudba pekovskih izdelkov, kruha, sadja in drugih živil, ki so predstavljena na privlačen in sodoben način. Vse to je namenjeno temu, da se zavemo, kako pomembna je prehranska suverenost. Ta je tudi ena od prednostnih nalog vlade in našega ministrstva,” je poudaril Cigler Kralj.
“Študenti so mi pokazali, koliko možnosti za razvoj ponuja izobraževanje na področju kmetijstva in agroživilstva ter kako ga je mogoče povezati z upravljanjem podeželja. Mislim, da bi si morala za to prizadevati celotna družba in v to smer spodbujati tudi mlade,” je dejal in dodal minister.
Trije stebri razvoja slovenskega kmetijstva
Cigler Kralj je nato nagovoril udeležence 9. mednarodne konference VIVUS z naslovom “Od znanja do prakse v sodobnem kmetijstvu in prehrani”. Poudaril je pomen povezovanja raziskav, znanja in praktičnih izkušenj.
“Naša vizija slovenskega kmetijstva je jasna. Želimo si kmetijstvo, ki bo Sloveniji zagotavljalo večjo prehransko varnost. Torej moramo podpreti pridelavo in prirejo hrane, ki bosta ustvarili pogoje za uspešno generacijsko prenovo. Drugi steber je pomladitev kmetijskega sektorja, pomladitev nosilcev kmetijskih gospodarstev. Mladim moramo omogočiti, da bodo v kmetovanju prepoznali svojo prihodnost. Tretji steber je posodobitev, uporaba digitalnih tehnologij in umetne inteligence,” je povedal minister.
Ob tem je poudaril, da si želi tehnološko naprednega in digitaliziranega kmetijstva, ki se bo z inovacijami lažje odzivalo na podnebne, tržne in razvojne krize.
“Kmet mora več časa preživeti na poljih in v hlevu, manj pa ob obrazcih. In če je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva, osnovna gospodarska in socialna celica, je pomembno, da družinam na kmetijah ostane tudi kaj časa za odnose v družini. Če bo družina funkcionirala, bo tudi kmetija delovala in bo odpornejša,” je dejal Cigler Kralj.
Razvoj mora po njegovih besedah temeljiti na trajnostnem upravljanju naravnih virov, sodelovanju med vsemi udeleženci prehranske verige ter vitalnem podeželju, ki ostaja prostor podjetnosti, priložnosti in kakovostnega življenja.
Žvipelj obiskal šolo v Postojni
Državni sekretar Velislav Žvipelj je Tradicionalni slovenski zajtrk obeležil na Srednji gozdarski, lesarski in zdravstveni šoli Postojna. Dijakom prvih letnikov se je pridružil pri zajtrku in gozdarski malici, nato pa si je ogledal šolo, dijaški dom in Park mladosti.
“Tradicionalni slovenski zajtrk se je razvil v sonaraven pogled na sožitje v naravi in spoštljiv odnos do tistih, ki s to naravo delamo, predvsem pa danes do tistih, ki pridelujejo hrano – čebelarjev, sadjarjev, rejcev mleka in pekov,” je poudaril Žvipelj.
Za petimi sestavinami tradicionalnega zajtrka so obdelana polja in sadovnjaki, skrb za živali in čebele ter delo kmetij, zadrug in živilskih podjetij. Njihov obstoj je po navedbah ministrstva ključen za zanesljivo preskrbo s hrano tudi ob vremenskih ujmah in motnjah na mednarodnih trgih.
Ministrstvo zato med prednostne naloge uvršča zmanjševanje administrativnih bremen, podporo mladim prevzemnikom kmetij ter uvajanje sodobnih tehnologij in digitalnih rešitev.
Višje nadomestilo za nakup živil
Ministrstvo projekt podpira tudi s financiranjem nakupa živil. Pavšalno nadomestilo se je letos zvišalo z 0,76 na 0,80 evra na otroka oziroma mladostnika.
Vrtci, osnovne šole in zavodi za vzgojo ter izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami bodo lahko zahtevke elektronsko vložili med 1. in 21. decembrom 2026.
Tradicionalni slovenski zajtrk po sporočilu ministrstva vsako leto znova opominja, da se skrb za prehransko varnost začne pri domačih pridelovalcih. Z izbiro slovenske hrane potrošniki podpirajo domače kmetijstvo, ohranjajo podeželje in prispevajo k prihodnosti slovenske pridelave hrane.










