V turški Antalyi se v ponedeljek začenja 31. podnebna konferenca Združenih narodov COP31, na kateri bodo predstavniki držav do 20. novembra iskali dogovor o financiranju podnebnih ukrepov, prehodu na čistejšo energijo in prilagajanju na vse hujše posledice podnebnih sprememb. Udeležbo je napovedalo 91 predsednikov držav in vlad, pričakujejo pa predstavnike 196 držav ter skoraj 300 ministrov.
Konferenca bo potekala v razstaviščnem centru v Antalyi. Po uradni napovedi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja oziroma UNFCCC bo osrednji poudarek na izvajanju že sprejetih zavez in spreminjanju nacionalnih načrtov v konkretne projekte.
Turčija bo gostiteljica konference in bo imela tudi njeno predsedstvo. Za predsednika COP31 je bil imenovan turški minister za okolje, urbanizacijo in podnebne spremembe Murat Kurum, pogajanja pa bo vodil avstralski minister za podnebne spremembe in energijo Chris Bowen.
Svetovni voditelji se bodo zbrali 11. in 12. novembra
Osrednji vrh predsednikov držav in vlad bo potekal v sredo in četrtek, 11. in 12. novembra. Odprl ga bo turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, udeležence pa bo nagovoril tudi generalni sekretar Združenih narodov António Guterres.
Voditelji bodo predstavili nacionalne podnebne zaveze in sodelovali na razpravah o prehodu na čisto energijo, elektrifikaciji, zeleni industrializaciji, dostopu do finančnih sredstev ter prilagajanju mest na vročinske valove, poplave in druge vremenske skrajnosti.
Glavna tema vrha bo “Trajnostna, odporna in pravična prihodnost”, največji politični spori pa se pričakujejo pri vprašanju financiranja in zmanjševanja uporabe fosilnih goriv.
Države se še vedno niso dogovorile o skupnem načrtu za postopno zmanjševanje uporabe premoga, nafte in zemeljskega plina. Del držav zahteva hitrejši prehod, druge pa opozarjajo na energetsko varnost, razvojne potrebe in visoke stroške sprememb.
Države v razvoju zahtevajo več denarja
Eno najtežjih vprašanj bo znova finančna pomoč državam v razvoju. Te potrebujejo denar tako za zmanjševanje izpustov kot za gradnjo protipoplavne zaščite, zagotavljanje pitne vode, zgodnje opozarjanje pred nesrečami in prilagajanje kmetijstva.
Po oceni Programa Združenih narodov za okolje bodo države v razvoju do leta 2035 za prilagajanje potrebovale okoli 305 milijard dolarjev na leto. Mednarodna javna sredstva za ta namen so leta 2024 dosegla le okoli desetino ocenjenih potreb.
Tudi če bi razvite države izpolnile obljubo o potrojitvi sredstev za prilagajanje, bi po oceni Združenih narodov pokrile le od 20 do 29 odstotkov potrebnega denarja.
Razprave bodo zato usmerjene tudi v vprašanje, kako v podnebne projekte pritegniti zasebne vlagatelje ter državam pomagati pri pripravi naložb, ki bi bile dovolj konkretne za pridobitev financiranja.
Trenutne zaveze še ne zadoščajo
Najnovejša ocena UNFCCC kaže, da bi trenutno napovedane podnebne zaveze do leta 2035 svetovne izpuste zmanjšale za okoli šest odstotkov glede na leto 2019. Ob popolni izvedbi vseh zavez bi se zmanjšanje približalo devetim odstotkom.
Program Združenih narodov za okolje ob tem ocenjuje, da bi se svet tudi ob uresničitvi sedanjih načrtov do konca stoletja segrel za okoli 2,6 stopinje Celzija. Cilj pariškega sporazuma ostaja omejitev segrevanja precej pod dve stopinji in prizadevanje, da ne bi preseglo 1,5 stopinje.
Poleg energije in financ bodo na dnevnem redu COP31 tudi zmanjševanje izpustov metana, krožno gospodarstvo, prehranska varnost, podnebno odporna mesta, zdravstvo, varovanje morij ter povezovanje ukrepov na področju podnebja, biotske raznovrstnosti in degradacije zemljišč.
Konferenca se bo končala 20. novembra. Uspeh bo odvisen predvsem od tega, ali bodo države splošne obljube uspele pretvoriti v merljive ukrepe, časovne načrte in zagotovljena finančna sredstva.
