Evropska pravila o izpustih novih avtomobilov bi lahko bila še milejša, kot je decembra predlagala Evropska komisija. Politične skupine v Evropskem parlamentu so dosegle dogovor, ki bi omogočil nadaljnjo prodajo vozil z motorji z notranjim zgorevanjem tudi po letu 2035, države članice pa zagovarjajo še bolj ohlapno ureditev.
Trenutno veljavna uredba EU, sprejeta leta 2023 v okviru evropskega zelenega dogovora, določa, da se morajo emisije ogljikovega dioksida novih avtomobilov in kombiniranih vozil do leta 2035 glede na leto 2021 zmanjšati za 100 odstotkov. To bi v praksi pomenilo konec prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil v Evropski uniji.
Evropska komisija je zaradi težav evropske avtomobilske industrije decembra lani že predlagala omilitev tega cilja. Po njenem predlogu bi morali proizvajalci emisije iz izpušnih cevi zmanjšati za 90 odstotkov, preostalih deset odstotkov pa nadomestiti z uporabo nizkoogljičnega jekla ali trajnostnih obnovljivih goriv, poroča STA.
S tem bi bila po letu 2035 še naprej dovoljena prodaja nekaterih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, priključnih hibridov in hibridnih vozil z razširjenim dosegom. V Bruslju zatrjujejo, da se podnebni cilji EU s tem ne spreminjajo, spreminjal naj bi se le način njihovega izračunavanja.
Parlamentarne skupine za dodatno omilitev
Kot poroča STA, se med obravnavo predloga v Evropskem parlamentu in Svetu EU nakazuje še dodatno rahljanje pravil. Evropska ljudska stranka (EPP), socialisti in demokrati (S&D) ter liberalna skupina Renew so sredi tedna dosegle dogovor, po katerem bi cilj zmanjšanja emisij iz izpušnih cevi novih avtomobilov znižali na 87,5 odstotka.
Dodatnih 7,5 odstotka bi proizvajalci nadomestili z uporabo nizkoogljičnega jekla, skupno zmanjšanje emisij avtomobilskega sektorja pa bi tako znašalo 95 odstotkov.
Dogovor sta v četrtek podprla parlamentarna odbora za promet in turizem ter za industrijo, raziskave in energetiko. Poročilo za industrijski odbor je pripravil slovenski evropski poslanec Matej Tonin iz vrst EPP in NSi.
“Ljudem smo obljubili, da bomo odpravili prepoved prodaje bencinarjev in dizlov po 2035. In danes smo v tej smeri naredili prvi korak. Ljudje so tisti, ki se odločajo, katero vozilo želijo kupiti – električno, bencinsko ali dizelsko. Prihodnosti avtomobilske industrije ne more določati zgolj ena tehnologija,” je poudaril Tonin.
Države članice zagovarjajo še milejša pravila
Matični odbor Evropskega parlamenta za okolje bo o predlogu parlamentarnega izhodišča za pogajanja predvidoma glasoval 4. novembra. Glasovanje na plenarnem zasedanju naj bi sledilo decembra.
Svoje pogajalsko izhodišče pripravlja tudi Svet EU, v katerem so zastopane države članice. Po pričakovanjih bo v veliki meri sledil nemško-francoskemu dogovoru iz preteklega tedna. Ta prav tako predvideva 90-odstotno zmanjšanje emisij, vendar proizvajalcem preostalih desetih odstotkov ne bi bilo treba nadomestiti z drugimi ukrepi, kot je predlagala Evropska komisija.
Vse kaže, da se bodo evropski poslanci in države članice strinjali z odpravo dejanske prepovedi prodaje novih avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem po letu 2035. Končna raven zahtevanega zmanjšanja emisij pa bo določena šele v pogajanjih med Evropskim parlamentom in Svetom EU.
