V Evropski uniji se je leta 2024 zgodilo 2,78 milijona nesreč pri delu, med katerimi se jih je 3367 končalo s smrtnim izidom. Čeprav se je skupno število poškodb zmanjšalo, je bilo smrtnih nesreč za 1,4 odstotka več kot leto prej. Slovenija je šla v nasprotno smer: število smrtnih nesreč pri delu je z 21 upadlo na 13.
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se je skupno število poškodb pri delu v EU v primerjavi z letom 2023 zmanjšalo za 1,5 odstotka. Večina nesreč ni imela najhujših posledic, približno tri četrtine pa so se končale z ranami, površinskimi poškodbami, izpahi, zvini, pretresi možganov ali notranjimi poškodbami.
Moški so bili v nesrečah pri delu bistveno pogosteje udeleženi kot ženske. Predstavljali so 67,2 odstotka vseh udeleženih v nesrečah, ki se niso končale s smrtnim izidom.
Najnevarnejše ostaja gradbeništvo
Največ nesreč pri delu, več kot pol milijona, je bilo v predelovalnih dejavnostih. To je bila sicer najnižja številka v zadnjem desetletju, če ne upoštevamo leta 2020, ko je na delo in proizvodnjo močno vplivala epidemija.
Po številu nesreč sta sledila gradbeništvo s 352.520 primeri ter trgovina skupaj z vzdrževanjem in popravilom motornih vozil in motornih koles, kjer so jih zabeležili 345.282.
Največ smrtnih nesreč je bilo v gradbeništvu, kjer je umrlo 776 ljudi. V prometu in skladiščenju so zabeležili 537 smrtnih žrtev, v predelovalnih dejavnostih pa 466.
Število smrtnih nesreč v gradbeništvu se je v primerjavi z letom prej nekoliko zmanjšalo. Leta 2023 jih je bilo 802, kar je bilo največ v zadnjih desetih letih.
V Sloveniji 13 smrtnih žrtev
V Sloveniji se je leta 2024 zgodilo 13.868 nesreč na delovnem mestu. V njih je bilo udeleženih 9677 moških in 4191 žensk.
S smrtnim izidom se je končalo 13 nesreč, medtem ko jih je bilo leto prej 21. Stopnja smrtnih nesreč je tako z 2,21 upadla na 1,37 smrtne žrtve na 100.000 zaposlenih.
Povprečje Evropske unije je znašalo 1,65 smrtne žrtve na 100.000 zaposlenih, leto prej pa 1,64. Slovenija se je torej leta 2024 uvrstila pod evropsko povprečje.
Manj kot eno smrtno žrtev na 100.000 zaposlenih so imeli v Luksemburgu, Belgiji, Nemčiji, na Švedskem in Nizozemskem. Najvišjo stopnjo je Eurostat zabeležil v Franciji, kjer je znašala 3,61 smrtne žrtve na 100.000 zaposlenih. Nad mejo 2,5 so bile tudi Bolgarija, Latvija, Romunija, Avstrija in Hrvaška.
Pri primerjavah med državami Eurostat opozarja na razlike v načinu prijavljanja nesreč. Francoski sistem denimo pogosto ne razlikuje med nesrečami, ki jih neposredno povzroči delo, in drugimi nesrečami, ki se zgodijo na delovnem mestu, zato je lahko njihovo evidentirano število višje.
