Astronomi so v oblaku plina in prahu blizu središča Rimske ceste zaznali eritrulozo, zapleteno organsko molekulo, ki bi lahko sodelovala pri nastanku prvih oblik dednega zapisa.
Astronomi so v medzvezdnem prostoru prvič zanesljivo zaznali molekulo, ki jo lahko kemično uvrstimo med prave sladkorje. Gre za eritrulozo, sladkor s štirimi ogljikovimi atomi, ki je na Zemlji med drugim znan tudi iz malin in nekaterih kozmetičnih izdelkov.
Molekulo so našli v velikem oblaku plina in prahu z oznako G+0.693−0.027, ki leži v bližini središča Rimske ceste. Od Zemlje je oddaljen približno 27.000 svetlobnih let in velja za enega kemično najbogatejših znanih molekularnih oblakov v naši galaksiji.
Odkritje je mednarodna skupina raziskovalcev predstavila v reviji Nature Astronomy. Meritve so opravili s 40-metrskim radijskim teleskopom Yebes v Španiji in 30-metrskim teleskopom IRAM v španski Sierri Nevadi.
Nastal je še pred planeti
Raziskovalci eritruloze niso videli neposredno. Prepoznali so jo po značilnem nizu radijskih frekvenc, ki jih molekula oddaja med vrtenjem. V podatkih so našli 17 spektralnih prehodov, skladnih z napovedanim kemičnim “prstnim odtisom” eritruloze.
Odkritje kaže, da lahko razmeroma zapleteni sladkorji nastanejo že na ledenih medzvezdnih prašnih zrnih, še preden se oblikujejo zvezde in planeti. Po kemičnih modelih naj bi eritruloza nastajala iz preprostejših molekul z dvema ogljikovima atomoma.
V asteroidih, meteoritih in vzorcih z asteroida Bennu so v preteklosti že našli ribozo, glukozo in druge sladkorje. V samem medzvezdnem prostoru pa pravega sladkorja doslej še niso potrdili. Tam so sicer zaznali glikolaldehid, ki ga pogosto opisujejo kot najpreprostejši sladkor, čeprav po strogi kemični opredelitvi ne spada med saharide.
Odkritje ni dokaz življenja
Eritruloza je kiralna molekula, kar pomeni, da lahko obstaja v dveh zrcalnih oblikah. V vodi se lahko preoblikuje v sorodne sladkorje, med njimi treozo, ki je sestavni del treozne nukleinske kisline. To znanstveniki preučujejo kot enega izmed mogočih predhodnikov današnje RNK.
Odkritje zato podpira možnost, da je bil del organskih sestavin, potrebnih za nastanek prvih nukleinskih kislin, na mlado Zemljo prinesen z materialom iz vesolja.
Najdba ni dokaz, da v preučenem oblaku obstaja življenje. Kaže pa, da se lahko nekatere ključne sestavine življenjske kemije naravno oblikujejo tudi v mrzlem in navidezno negostoljubnem medzvezdnem okolju.
