Nova analiza ostankov, razpršenih po Zemlji, je razkrila verjetno sestavo vesoljskega telesa, ki je pred 66 milijoni let povzročilo eno največjih množičnih izumrtij.
Asteroid, ki je pred približno 66 milijoni let trčil v območje današnjega polotoka Jukatan, ni bil običajno vesoljsko telo. Nova raziskava kaže, da je najverjetneje pripadal izjemno redki skupini ogljikovih hondritov, imenovani CO-hondriti.
Trčenje je povzročilo nastanek kraterja Chicxulub ter sprožilo dogodke, zaradi katerih je izumrlo približno 75 odstotkov vseh takratnih živalskih in rastlinskih vrst, med njimi tudi neptičji dinozavri.
Raziskovalci z univerz in raziskovalnih ustanov v Kanadi, Franciji, Belgiji in Avstriji so ugotovitve objavili v reviji Science Advances. Sestavo asteroida so določali s pomočjo zelo natančne analize nikljevih izotopov v vzorcih tanke plasti gline, ki je po trčenju nastala na različnih območjih sveta.
Ohranjeni so le neznatni ostanki
Večina asteroida je ob trčenju izparela, zato je v geološki plasti na meji med kredo in paleogenom ostal le neznaten del njegovega materiala. Prav ta kemični zapis je raziskovalcem omogočil, da so zožili možnosti glede njegove sestave.
Ogljikovi hondriti predstavljajo le približno pet odstotkov meteoritov, najdenih na Zemlji, CO-hondriti pa zgolj majhen del te skupine. Gre za zelo prvobitni material, ki se je od nastanka Osončja pred približno 4,6 milijarde let le malo spremenil.
Rezultati kažejo tudi, da je asteroid vseboval manj hlapnih snovi, predvsem žvepla, kot nekatere druge vrste ogljikovih hondritov. To ne spreminja osnovne razlage množičnega izumrtja, postavlja pa pod vprašaj domnevo, da je bilo odločilno prav žveplo v asteroidu. Raziskovalci menijo, da je imelo pomembnejšo vlogo drobno kameninsko gradivo, ki ga je trčenje izstrelilo v ozračje ter zastrlo sončno svetlobo.
Dinozavri so imeli izjemno smolo
Asteroid je bil po ocenah širok od deset do 15 kilometrov, v Zemljo pa je trčil s hitrostjo okoli 64.000 kilometrov na uro. Njegov natančen izvor še ni pojasnjen. Lahko bi prišel iz bolj oddaljenega dela Osončja ali z zunanjega območja asteroidnega pasu blizu Jupitra.
“Trčenje tako redkega in oddaljenega vesoljskega telesa res pokaže, kako veliko smolo so imeli dinozavri,” je ugotovitve povzel Philippe Claeys, sodelujoči raziskovalec in gostujoči profesor na Univerzi Britanske Kolumbije.
