Paradižnik velja za eno najbolj priljubljenih vrtnin na domačih vrtovih, a prav pri njem vrtičkarji pogosto naredijo napako, ki lahko povzroči rumenenje listov, pokanje plodov, počasnejšo rast in celo razvoj bolezni. Težava pa največkrat ni v gnojilu ali sorti, temveč v načinu zalivanja.
Poleti mnogi paradižnik zalivajo preveč nar hitro, ob napačnem času ali pa vsak dan z majhno količino vode. Na prvi pogled se zdi logično, da rastlina v vročini potrebuje stalno vlažno zemljo, vendar je pri paradižniku ravno pretirano in površinsko zalivanje eden najpogostejših razlogov za težave.
Največja napaka je, da voda ne pride dovolj globoko do korenin.
Površinsko zalivanje rastlino oslabi
Če paradižnik vsak dan dobi le manjšo količino vode, ostajajo korenine blizu površine zemlje. Tam pa se zemlja poleti zelo hitro izsuši in segreje.
Rastlina zato postane občutljivejša na vročino, hitreje oveni in slabše prenaša temperaturna nihanja. Poleg tega plodovi pogosto začnejo pokati, saj rastlina po obdobju suše nenadoma dobi večjo količino vode.
Veliko bolje je redkejše, a temeljito zalivanje, pri katerem voda prodre globlje v zemljo. Tako koreninski sistem raste nižje, rastlina pa postane stabilnejša in odpornejša.
Zakaj večerno zalivanje ni vedno dobra izbira
Veliko ljudi paradižnik zaliva pozno zvečer, ker je takrat hladneje. Toda če ostanejo listi in stebla dolgo mokri, se poveča možnost za razvoj plesni in drugih bolezni, ki se v toplih poletnih nočeh širijo precej hitreje.
Najboljši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj. Rastlina takrat dobi dovolj vlage za vroč del dneva, listi pa se hitreje posušijo.
Pomembno je tudi, da voda ne škropi po listih. Zalivanje neposredno ob zemlji bistveno zmanjša možnost bolezni.
Paradižnik ne mara velikih nihanj
Ena najpogostejših poletnih težav je izmenjevanje popolne suše in nato obilnega zalivanja. Takšni šoki rastlino obremenijo, posledice pa se pogosto pokažejo na plodovih.
Paradižniki lahko:
- začnejo pokati,
- razvijejo trde ali deformirane dele,
- izgubijo okus,
- ali pa začnejo gniti na spodnjem delu ploda.
Zelo pomaga zastirka iz slame, pokošene trave ali listja, saj zemlja zaradi nje dlje zadržuje vlago in se manj pregreva.
Tudi količina vode je pomembna
Koliko vode potrebuje paradižnik, je odvisno od vremena, velikosti rastline in vrste zemlje. V obdobjih vročine odrasle rastline pogosto potrebujejo precej več vode, kot si ljudje predstavljajo.
A bistvo ni stalno močenje zemlje, temveč enakomerno vlažnost brez ekstremov.
Dobro zalit paradižnik običajno:
- raste bolj enakomerno,
- razvije močnejše korenine,
- ima manj težav z boleznimi,
- in daje okusnejše plodove.
Prav zato je način zalivanja pogosto pomembnejši od številnih dragih pripravkov in dodatkov, ki jih vrtičkarji uporabljajo v poletni sezoni.
