Populacija volkov v Sloveniji je v dobrem stanju, njihovo življenjsko območje pa se še naprej širi. V sezoni 2024/2025 so raziskovalci zaznali od 130 do 140 volkov in 16 volčjih tropov, reproduktivni trop pa se je prvič pojavil tudi na Pohorju.
Aktualne podatke so raziskovalci predstavili na današnji novinarski konferenci na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je dogodek pripravila v okviru evropskega projekta LIFE Wild Wolf. Ta povezuje partnerje iz osmih držav in išče praktične rešitve za sobivanje ljudi z velikimi zvermi.
Slovensko populacijo volkov z neinvazivnimi genetskimi metodami spremljajo že več kot 15 let. Raziskovalec Tomaž Skrbinšek je pojasnil, da je populacija od začetka monitoringa leta 2010 številčno naraščala, v zadnjih letih pa se je njena rast umirila. Prostorsko širjenje se kljub temu nadaljuje.
“Proces širjenja volkov se še vedno nadaljuje in se bo nadaljeval tudi v naslednjih letih,” je dejal Skrbinšek. Po njegovih besedah je v Sloveniji zelo malo območij, ki jih volkovi glede na svoje biološke značilnosti ne bi mogli poseliti.
“Volk v Alpah je stalnica, mi pa se bomo morali naučiti z njim živeti,” je dodal.
Zaščitni ukrepi občutno zmanjšajo škodo
Glavni plen volkov v Sloveniji predstavljajo prostoživeči parkljarji, predvsem jelenjad in srnjad, sledijo divji prašiči, v manjšem deležu pa domače živali. Raziskovalec Hubert Potočnik je opozoril, da volkovi pašne živali dojemajo kot potencialni plen.
“Če imajo do njih dostop, jih bodo tudi plenili. Poseben problem je tako imenovano presežno plenjenje, saj lahko volk v ograjenem pašniku zaradi nagonskega plenilskega vedenja ob enem napadu ubije tudi več kot deset živali,” je pojasnil.
Podatki z dinarskega območja kažejo, da so visoke električne mreže med letoma 2011 in 2019 škodo pri sodelujočih rejcih zmanjšale za 75 odstotkov. Pri kombinaciji električnih mrež in pastirskih psov se je obseg škode zmanjšal za več kot 90 odstotkov. Učinkovito je tudi nočno zapiranje živali, več težav pa ostaja v Alpah, kjer je paša bolj razpršena.
Volkovi so izjemno mobilni. Njihovi teritoriji v Sloveniji v povprečju obsegajo okoli 400 kvadratnih kilometrov, posamezna žival pa lahko v eni noči premaga več deset kilometrov. Zaradi tega lahko pri ljudeh nastane občutek, da je volkov bistveno več, kot jih je v resnici.
Večina meni, da volkovi sodijo v naravo
V raziskavi javnega mnenja, ki so jo izvedli v osmih evropskih državah, je sodelovalo tudi okoli 400 prebivalcev Slovenije. Kar 93,9 odstotka vprašanih meni, da volkovi sodijo v naravo, vendar bi se jih 67,9 odstotka balo hoditi po gozdu, kjer živijo volkovi.
“Strah in ocena nevarnosti nista ista stvar,” je poudarila raziskovalka Aleksandra Majić Skrbinšek. Dodala je, da sprejemanje volka kot dela narave še ne pomeni, da se ga ljudje ne bojijo.
V možnost mirnega sobivanja ljudi in volkov verjame 56,3 odstotka vprašanih. Regulirani odstrel podpira 40,3 odstotka slovenskih anketirancev, medtem ko jih 20,8 odstotka meni, da je volkov v Sloveniji preveč.
