Evropska unija se po zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu znova sooča z neposrednim pritiskom na energijo, cene in javne finance. V samo dveh mesecih konflikta je račun za uvoz fosilnih goriv narasel za več kot 27 milijard evrov, ne da bi Evropa dobila dodatne količine energije.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu opozorila, da gre že za drugo veliko energetsko krizo v štirih letih. “V samo 60 dneh konflikta se je naš račun za uvoz fosilnih goriv povečal za več kot 27 milijard evrov, brez ene same dodatne enote energije,” je poudarila.
Ključni razlog za podražitve ni le fizično pomanjkanje energentov, temveč predvsem tveganje za dobavne poti. Posebej izpostavljena je Hormuška ožina, ena najpomembnejših tranzitnih točk za nafto in plin. EU zato vztraja pri popolni svobodi plovbe brez dodatnih stroškov, saj vsak pritisk na to pot neposredno vpliva na cene energentov v Evropi.
Hkrati Bruselj stopnjuje podporo Ukrajini. EU bo še v tem četrtletju izplačala prvi del 90-milijardnega paketa – 45 milijard evrov. Tretjina sredstev je namenjena stabilizaciji javnih financ, dve tretjini obrambi, vključno s paketom za brezpilotne sisteme v vrednosti okoli 6 milijard evrov. “Naše sporočilo je jasno: nadaljevali bomo podporo ukrajinskemu ljudstvu in njegovim oboroženim silam,” je dejala. Sprejet je bil tudi 20. sveženj sankcij proti Rusiji, ki po oceni Komisije že vplivajo na rusko gospodarstvo.
Ob tem je opozorila tudi na zaostrovanje razmer znotraj Rusije. “Rusi vse bolj živijo za digitalno železno zaveso,” je dejala, pri čemer je izpostavila omejevanje dostopa do informacij in komunikacije.
Energija: višji stroški razkrivajo sistemsko odvisnost
Po oceni Komisije trenutna kriza razkriva temeljno slabost evropskega energetskega sistema: visoko odvisnost od uvoženih energentov. Evropa plačuje več, ne da bi povečala dobavo, kar pomeni neposreden pritisk na gospodinjstva, industrijo in javne finance.
“V nestabilnem svetu si preprosto ne moremo več privoščiti prevelike odvisnosti od uvoženih energentov,” je opozorila predsednica Komisije.
Razlike med državami so velike. Države z večjim deležem jedrske energije in obnovljivih virov so bistveno manj izpostavljene cenovnim šokom. To ustvarja tudi notranjo napetost znotraj EU, saj enotne rešitve za vse države ni mogoče uvesti.
Elektrika danes predstavlja manj kot četrtino končne porabe energije v EU, kar je občutno manj kot v ZDA ali na Kitajskem. Prav zato Komisija elektrifikacijo postavlja v središče prihodnje strategije.
Industrija, gnojila in eksplozija nove porabe
Rast cen energije se neposredno preliva v industrijo. Med najbolj izpostavljenimi sektorji je proizvodnja gnojil, ki je močno odvisna od plina, kar vpliva na stroške kmetijstva in posledično na cene hrane.
Ob tem se odpira še en dolgoročni izziv: hitro rastoča poraba energije zaradi digitalizacije. “Potrebovali bomo obilico energije – tudi zaradi hitre rasti podatkovnih centrov in umetne inteligence,” je dejala von der Leyenova.
Elektrifikacija tako ni več zgolj del podnebne politike, temveč postaja ključni element gospodarske varnosti in stabilnosti evropskega sistema.
Ukrepi: več koordinacije, manj napak iz preteklosti
Bruselj predlaga okrepljeno koordinacijo med državami članicami, zlasti pri skupnih nakupih energentov, upravljanju rezerv in stabilizaciji trga. Cilj je preprečiti scenarij iz prejšnje krize, ko so države z medsebojnim tekmovanjem dodatno dvigovale cene.
Poseben poudarek je na ciljno usmerjeni pomoči. V prejšnji krizi je bilo več kot 350 milijard evrov porabljenih za splošne ukrepe, od katerih je le manjši del dosegel najbolj ranljive. “Le četrtina pomoči je bila dejansko usmerjena tja, kjer je bila najbolj potrebna,” je opozorila.
Poleg tega Komisija poudarja potrebo po zmanjšanju porabe energije z večjo učinkovitostjo, digitalizacijo in pospešeno elektrifikacijo.
Proračun EU pred prelomno odločitvijo
Poleg energetske in geopolitične krize se EU pripravlja na pomembno fiskalno odločitev. Po letu 2028 bo začela odplačevati dolg iz sklada za okrevanje, hkrati pa želi povečati vlaganja v obrambo, varnost in konkurenčnost.
“Če ne bomo uvedli novih lastnih virov, bo izbira jasna: višji nacionalni prispevki ali manjša poraba,” je opozorila von der Leyenova.
To pomeni, da se EU sooča s ključnim vprašanjem: kako hkrati financirati več prioritet z omejenimi sredstvi. Evropska komisija zato predlaga uvedbo novih virov prihodkov, ki bi dolgoročno stabilizirali financiranje Unije.
