Poletni dnevi so lahko za pse precej bolj naporni kot za ljudi. Medtem ko se mi hladimo s potenjem, psi telesno temperaturo uravnavajo predvsem s sopenjem in v precej manjši meri prek znojnih žlez na blazinicah tačk. Zaradi tega so v vročinskih valovih veliko bolj izpostavljeni pregrevanju, dehidraciji in vročinski kapi, ki zahteva takojšnjo veterinarsko pomoč.
Veliko težav je mogoče preprečiti že z nekaj preprostimi navadami. Veterinarji vsako poletje opozarjajo na iste napake, ki jih lastniki pogosto naredijo, ne da bi se zavedali, kako nevarne so lahko.
Sporehode načrtujte zgodaj zjutraj ali zvečer
Ena najpogostejših napak je sprehajanje psa v najbolj vročem delu dneva. Med 11. in 17. uro ni težava le visoka temperatura zraka, temveč tudi močno segret asfalt in beton.
Vroče površine lahko v nekaj trenutkih povzročijo boleče opekline blazinic. Preprost preizkus je, da za nekaj sekund položite dlan na asfalt. Če je prevroč za vašo roko, je prevroč tudi za pasje tačke.
Poleti je zato najbolje sprehode prestaviti v zgodnje jutranje ali pozne večerne ure, ko so temperature precej prijaznejše.
Psa nikoli ne puščajte v parkiranem avtomobilu
To opozorilo se ponavlja vsako leto, a razlog je preprost – še vedno prihaja do primerov, ko psi zaradi tega utrpijo vročinsko kap.
Temperatura v avtomobilu lahko tudi ob delno odprtih oknih ali parkiranju v senci v nekaj minutah naraste na življenjsko nevarne vrednosti. Pes se v takšnem prostoru ne more učinkovito hladiti, zato je lahko že kratek postanek usoden.
Če psa ne morete vzeti s seboj, je najbolje, da ostane doma v hladnem prostoru.
Brez vode ne gre nikamor
V vročih dneh mora imeti pes ves čas dostop do sveže pitne vode. To velja doma, na vrtu in med sprehodi.
Na daljše poti ali izlete vedno vzemite s seboj plastenko z vodo in prenosno posodico za pitje. Že blaga dehidracija namreč poveča tveganje za pregrevanje in oteži hlajenje organizma.
Previdno z igro in športom
Tek za žogo, tek ob kolesu ali dolgi pohodi so odlična rekreacija, a ne sredi poletne vročine.
Vročinska kap ni posledica le visokih temperatur, temveč tudi pretirane telesne aktivnosti v vročem in vlažnem okolju. Posebej ogroženi so starejši psi, mladički, psi s prekomerno telesno težo ter tisti s srčnimi ali dihalnimi težavami.
V najbolj vročih dneh naj bodo aktivnosti krajše in manj intenzivne.
Znake pregrevanja prepoznajte pravočasno
Prvi simptomi vročinske kapi so lahko precej neopazni, zato jih marsikdo zamenja za običajno utrujenost.
Pozorni bodite predvsem na:
- hitro in težko sopenje,
- močno slinjenje,
- iskanje sence in zavračanje gibanja,
- izrazito utrujenost,
- rdeče dlesni,
- bruhanje ali drisko,
- nestabilno hojo ali kolaps.
Če opazite katerega od teh znakov, psa takoj umaknite v senco ali hladen prostor. Začnite ga postopoma hladiti s hladno, ne ledeno vodo, nato pa čim prej poiščite veterinarsko pomoč. Pri vročinski kapi šteje vsaka minuta.
Popolno britje ni vedno dobra rešitev
Mnogi lastniki dolgodlakih psov menijo, da bo popolnoma postrižena dlaka psu olajšala prenašanje vročine. Pri številnih pasmah pa dlaka deluje kot naravna zaščita pred soncem in pomaga uravnavati telesno temperaturo.
Veliko bolj koristno je redno krtačenje in odstranjevanje odmrle poddlake. Popolno britje je priporočljivo le pri pasmah oziroma v primerih, ko to svetuje veterinar ali izkušen pasji frizer.
Nekateri psi so veliko bolj občutljivi
Vsi psi vročine ne prenašajo enako dobro. Posebej ranljive so brahicefalne pasme, kot so mopsi, francoski buldogi in angleški buldogi, saj imajo zaradi kratkega gobčka oteženo hlajenje.
Več pozornosti potrebujejo tudi mladički, starejši psi, pretežki psi ter živali s srčnimi ali dihalnimi boleznimi. Pri njih je smiselno aktivnosti v vročih dneh še dodatno omejiti.
Poletje je lahko za psa prijetno in varno, če mu zagotovimo dovolj sence, sveže vode in sprehode ob pravem času. Največ težav nastane prav zaradi navidezno nepomembnih napak, ki jih je z nekaj previdnosti mogoče povsem preprečiti.
