Visoke temperature lahko pri živalih povzročijo vročinski stres, padec mlečnosti, zmanjšan apetit in celo vročinski udar. Lastniki hišnih ljubljenčkov, rejci in prevozniki morajo poskrbeti predvsem za zadostno količino sveže vode, senco ter ustrezno prezračevanje prostorov in vozil.
V obdobju visokih temperatur je skrb za zdravje in dobrobit živali še posebej pomembna. Posamezne živalske vrste vročino prenašajo različno, naloga njihovih skrbnikov pa je, da jim zagotovijo ustrezne pogoje.
Z Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so lastnike hišnih ljubljenčkov, rejce in prevoznike pozvali, naj v času vročinskega vala posebno pozornost namenijo vodi, senci in času sprehodov oziroma prevozov.
“Med ključnimi ukrepi so predvsem zadostna količina vode, zadrževanje živali v senci ter omejitev sprehodov na jutranje in večerne ure in prevoza na nočni čas,” so navedli na upravi.
Rejne živali vročino prenašajo težje kot mraz
Visoke temperature lahko pri rejnih živalih povzročijo stres, zmanjšan apetit in padec mlečnosti, v najhujših primerih pa tudi vročinski udar. Ko se temperatura dvigne nad 30 stopinj Celzija, morajo imeti živali na voljo dovolj sveže in čiste vode.
“Dobra hidracija je nujna za ohlajanje, sploh, če gre za vrste, ki se ohlajajo s potenjem, na primer konji, ali dihanjem, na primer govedo in prašiči,” so pojasnili na upravi.
Nevarna je predvsem neposredna izpostavljenost soncu. Živali, ki so ves čas na prostem, morajo imeti možnost umika v senco. Ta je lahko naravna, denimo pod drevesi ali grmovjem, ali umetna pod nadstreški. Možnost umika v senco je treba zagotoviti tudi privezanim živalim.
Objekti, v katerih stalno bivajo rejne živali, morajo biti pri visokih temperaturah ustrezno zračeni. S prezračevanjem se preprečuje čezmerno segrevanje prostorov in zagotavlja boljša kakovost zraka.
Prevoze živali je treba prestaviti na hladnejši del dneva
Posebna previdnost je potrebna tudi pri prevozu živali. Prevozniki naj poti ne načrtujejo, kadar zunanja temperatura presega 35 stopinj Celzija.
“Temperatura v prevoznem sredstvu ne sme preseči 35 stopinj, kar je v neklimatiziranih vozilih v vročih dneh težko ali nemogoče doseči,” so opozorili z uprave.
Pred daljšimi potmi je treba preveriti vremensko napoved na celotni trasi in prevoz organizirati v zgodnjih jutranjih urah ali ponoči. Za zmanjšanje tveganja pregrevanja je priporočljivo zmanjšati gostoto živali, še posebej pri ovcah v polni volni in prašičih.
Če so živali nameščene v več nadstropjih, jim je treba zagotoviti več prostora nad glavami, saj to izboljša kroženje zraka. Avtomatski ventilacijski sistem mora delovati tudi med postanki, vozila pa naj bodo parkirana v senci.
“Živali morajo imeti ves čas na voljo zadostno količino sveže vode. Svetuje se redno spremljanje njihovega stanja med prevozom,” so poudarili.
Vozniki naj se vnaprej seznanijo tudi s čakalnimi dobami na mejnih prehodih, trajektih in drugih ozkih grlih ter pripravijo alternativne poti. Pri prevozu rejnih živali naj imajo pri sebi tudi številke za klic v sili.
Psov ne puščajte v avtomobilih
Visoke temperature ogrožajo tudi hišne ljubljenčke. Lastniki jim morajo ves čas zagotavljati svežo vodo, senco ali hladen in dobro prezračen prostor.
“Pri visokih zunanjih temperaturah hišnih živali ne puščamo v parkiranih vozilih. Zanje so lahko smrtno nevarni tudi drugi zaprti neprezračeni prostori ali zgolj izpostavljenost soncu brez možnosti umika v senco,” so posvarili z uprave.
Posebna previdnost je potrebna pri sprehajanju psov. Asfalt in druge temne površine se v vročih dneh močno segrejejo ter lahko povzročijo poškodbe in opekline blazinic.
Sprehode je treba omejiti na zgodnje jutranje in večerne ure, ko so temperature nižje, hoji po razgretem asfaltu sredi dneva pa se je treba izogibati.
Ob vročinskem udaru takoj k veterinarju
Vročinski udar se lahko konča tudi s poginom živali. Med opozorilnimi znaki so hitro dihanje, sopenje, slinjenje, omedlevica, motnje ravnotežja ter vroč in suh gobec oziroma koža.
“Ob vročinskem udaru moramo žival nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco. Ponudimo ji svežo, ne ledeno vodo in jo ohlajamo z mokrimi brisačami. Glavo naj ima dvignjeno. Nujno je tudi takoj poiskati veterinarsko pomoč,” so navodila povzeli na upravi.
Prireditve je ob ekstremnih razmerah treba odpovedati
Organizatorji konjeniških prireditev in tekmovanj morajo pri načrtovanju dogodkov upoštevati indeks toplotnega ugodja oziroma ITU, ki poleg temperature vključuje tudi vlažnost in druge dejavnike obremenitve.
Če ITU preseže 130, je treba zagotoviti dodatno ohlajanje, senco in dovolj vode. Če vrednost preseže 180, je prireditev prepovedana.
Dogodke je treba prestaviti v ugodnejši del dneva ter jih po potrebi prekiniti ali odpovedati. Organizatorji morajo živalim zagotoviti senco ter čisto in svežo vodo, po potrebi pa tudi prisotnost veterinarja.
Pozornost tudi ob nenadnih neurjih
Visoke temperature lahko spremljajo nenadna neurja z močnimi nalivi, sunki vetra, udari strel in debelo točo. Skrbniki naj zato spremljajo vremenska opozorila in vnaprej pripravijo možnosti za zaščito živali.
Živalim na paši je priporočljivo omogočiti hiter umik v hlev ali drugo zavetje. Redno je treba preverjati stabilnost ograj, napajalnikov in nadstreškov ter odstraniti predmete, ki bi jih lahko odnesel veter.
“Po neurju naj skrbniki čim prej preverijo stanje živali. Če žival utrpi poškodbe, jo je treba čim prej umakniti na varno, oceniti stopnjo poškodbe in zagotoviti veterinarsko pomoč,” so navedli na upravi.
Posebna previdnost je potrebna pri konjih, govedu in drobnici na odprtih pašnikih, kjer lahko toča in močan veter povzročita poškodbe ali panične reakcije.
