Politico poroča, da Evropska komisija vztraja, da je pri izbiri posebne predstavnice EU za Sahel spoštovala pravila. Ob tem navaja, da se prvotno izbrana kandidatka Tanja Fajon v Sloveniji zaradi nominacije spoprijema s kazenskimi obtožbami, da jo “zdaj preganja vlada Janeza Janše“. Takšen opis ni pravno natančen, odgovor Bruslja pa ne pojasnjuje očitkov, zaradi katerih je bila v Sloveniji vložena kazenska ovadba.
Zoper nekdanjo zunanjo ministrico Tanjo Fajon namreč ni bila vložena obtožnica. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je zoper njo in nekdanjo generalno sekretarko ministrstva Barbaro Žvokelj vložilo kazensko ovadbo na specializirano državno tožilstvo. O morebitnih nadaljnjih korakih mora šele odločiti pristojno tožilstvo.
Poleg tega se zagotovilo Evropske komisije in slovenska kazenska ovadba ne nanašata na isti del postopka. Bruselj brani izbor, ki je potekal znotraj evropske zunanjepolitične službe, slovenski očitki pa se nanašajo na predhodno vprašanje: ali je bila Tanja Fajon sploh veljavno nominirana v imenu Republike Slovenije.
Bruselj brani evropski izbor
Politico navaja, da je Evropska komisija pri izbiri posebnega predstavnika za Sahel ravnala skladno s pravili. Izbirni postopek je vodila Evropska služba za zunanje delovanje oziroma EEAS pod vodstvom visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas.
Postopek imenovanja posebnih predstavnikov EU ni klasičen javni natečaj. Kandidate lahko predlagajo države članice ali sama EEAS. Posebej imenovani panel pregleda kandidature, opravi pogovore in pripravi ožji izbor, Kallas pa nato izbere kandidata, ki ga predlaga Svetu EU.
Kallas je 29. junija države članice obvestila, da je bil notranji izbirni postopek končan in da je bila izbrana Tanja Fajon. Tanja Fajon je bila torej izbrana kot kandidatka Kallas, ni pa bila še imenovana na položaj, saj bi moral dokončno odločitev sprejeti Svet EU.
Zagotovilo Bruslja, da so bila pravila spoštovana, se tako nanaša predvsem na pregled kandidatur, razgovore in izbor znotraj EEAS.
Vlada o kandidaturi Fajon ni odločala
Iz izvirnega poročila MZEZ o nominaciji Tanje Fajon izhaja drugačna težava.
Kaja Kallas je države članice k predložitvi kandidatov pozvala 14. maja, slovensko stalno predstavništvo pri EU pa je poziv dan pozneje poslalo na MZEZ. Stalno predstavništvo je 18. maja prek tajništva kabineta ministrice prejelo prošnjo za pomoč pri posredovanju kandidature Fajon, dokumentacijo pa je naslednji dan poslalo EEAS.
Kandidatura je vsebovala nominacijsko pismo, ki ga je podpisala takratna generalna sekretarka MZEZ Barbara Žvokelj, motivacijsko pismo in življenjepis Tanje Fajon ter podporno pismo tedanjega predsednika vlade Roberta Goloba.
“Vlada Republike Slovenije o kandidaturi ni odločala,” je izrecno navedeno v poročilu. Kandidatura prav tako ni bila obravnavana na vladni komisiji za kadrovske in administrativne zadeve, z njo pa ni bil seznanjen niti odbor državnega zbora za zadeve EU.
Generalna sekretarka naj ne bi imela potrebnega pooblastila
MZEZ se je pri presoji oprl na mnenje Službe vlade za zakonodajo št. 004-22/2026/2 z dne 15. julija. Ta je opozorila, da državo predstavlja in zastopa vlada, ki v njenem imenu opravlja tudi kadrovske naloge.
Službi vlade za zakonodajo niso bile znane izjeme v slovenski ali mednarodni zakonodaji, na podlagi katerih bi lahko kandidaturo v imenu države samostojno vložilo ministrstvo oziroma njegova generalna sekretarka.
Poročilo zato ugotavlja, da naj bi šlo za delovanje “mimo oziroma onkraj zakonskih pristojnosti in pooblastil”. Posebej je izpostavljeno tudi dejstvo, da je nominacijsko pismo za ministrico podpisala njej neposredno podrejena generalna sekretarka.
Ker je bila veljavna nominacija sestavni del celotnega izbirnega postopka, je po oceni MZEZ posledično “vprašljiva veljavnost samega imenovanja”.
Poročilo obenem pojasnjuje, da težava ni v tem, da je Golobova vlada takrat opravljala le tekoče posle. Ključna ugotovitev je, da pristojni organ o kandidaturi sploh ni odločal.
Odgovor Komisije slovenskih očitkov ne zavrača
Evropska komisija lahko ugotovi, da je EEAS pravilno pregledala prejete kandidature, opravila razgovore in izbrala najboljšo kandidatko. S tem pa še ni odgovorjeno na vprašanje, ali je bila kandidatura Tanje Fajon iz Slovenije vložena po zakonitem postopku in jo je podala za to pristojna oseba.
Bruseljski zagovor evropskega izbora zato sam po sebi ne ovrže ugotovitev MZEZ in Službe vlade za zakonodajo. Gre za dva zaporedna, vendar pravno ločena dela postopka: najprej za vložitev kandidature v imenu države, nato za njeno obravnavo in izbor znotraj evropskih institucij.
Pravno nenatančna je tudi Politicova navedba, da se Tanja Fajon v Sloveniji spoprijema s kazenskimi obtožbami. Vložena kazenska ovadba še ne pomeni vložene obtožnice, začetka sojenja ali ugotovljene krivde.
Tanja Fajon je očitke zavrnila. Zatrdila je, da je bil postopek kandidature izpeljan zakonito in strokovno ter v skladu s preteklo prakso ministrstva. Kazensko ovadbo je označila za politično obračunavanje.
Kaja Kallas je kandidaturo Tanje Fajon pozneje umaknila. Svet EU je 23. julija za novo posebno predstavnico EU za Sahel imenoval dansko diplomatko Birgitte Nygaard Markussen, ki bo položaj prevzela 1. septembra.
