Miha Lobnik meni, da bi morali vzgojno-izobraževalni zavodi pri zagotavljanju prehrane poleg zdravstvenega stanja upoštevati tudi vero in prepričanje otrok.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti ureditve vrtčevske in šolske prehrane. Poudarja, da ni dopustno, da nekateri otroci samo zaradi svojega verskega ali drugega prepričanja določenih obrokov v vrtcih in šolah ne morejo jesti.
Lobnik je prepričan, da bi morali vzgojno-izobraževalni zavodi pri zagotavljanju prehrane upoštevati tudi vero otrok, in ne le njihovega zdravstvenega stanja, kot je urejeno zdaj, navaja STA. Trenutna ureditev po njegovem mnenju številne otroke in starše spravlja v stisko ter pri njih zbuja občutke izključenosti zaradi njihove vere. Za takšno razlikovanje po oceni zagovornika ni dopustnega razloga in je v nasprotju z ustavo.
Kot je zapisal, so nekateri otroci iz enakopravnega uživanja pravice do prehrane izključeni zaradi šolske in druge zakonodaje, ki ne določa obveznosti glede odločanja o prilagoditvah prehrane zaradi vere.
Ob tem je spomnil, da tudi smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih določajo, da vrtci in šole individualnih zahtev za prilagoditev prehrane zaradi vere ali prepričanja niso dolžni izvajati. Upoštevati morajo le zahteve po medicinsko indiciranih dietah.
Opozarja na neenako obravnavo otrok
Lobnik zato ustavnim sodnikom daje v presojo vse predpise, ki urejajo vrtčevsko in šolsko prehrano.
“Navidezno nevtralna ureditev prehrane nekatere otroke postavlja v slabši položaj le zaradi njihove vere ali prepričanja. To je v nasprotju s 14. členom ustave, ki govori o enaki obravnavi vseh, ne glede na osebne okoliščine,” je pojasnil v zahtevi.
Opozoril je, da nezmožnost sodelovanja pri malici in kosilu pri otrocih in njihovih starših povzroča občutke izključenosti in neenakosti, za kar po njegovi oceni ni dopustnega razloga.
“Diskriminatorna ureditev prehrane od teh otrok in staršev terja, da ravnajo v nasprotju s svojo vero oziroma prepričanjem ali pa se odpovejo zakonski pravici do prehrane, kar je nedopustno in posega v izvrševanje svobode vere iz 41. člena ustave,” je dodal zagovornik.
Lobnik se je za ustavno presojo odločil, ker redno prejema prošnje za svetovanje, posredovanje in ugotavljanje diskriminacije zaradi neprilagajanja prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Poudarja, da je ustrezna prehrana v njih pomemben vidik enake obravnave otrok in mladih ter njihovega dostojanstva, pristojno ministrstvo pa spremembam predpisov ni naklonjeno.
NIJZ: Zdravstveno prilagojene obroke zagotavlja 98 odstotkov zavodov
Analiza Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz leta 2024 po Lobnikovih besedah kaže, da 98 odstotkov vrtcev in osnovnih šol pripravlja tudi jedi za otroke z določenimi alergijami ali drugimi zdravstvenimi stanji. Večina zavodov je poročala, da s tem nima težav, čeprav je priprava takšnih obrokov zahtevna.
Kot je poudaril, so pri presojanju diskriminacije po zakonu o varstvu pred diskriminacijo vse osebne okoliščine enako pomembne. Zakon po njegovih besedah ne daje možnosti proste izbire, katere osebne okoliščine upoštevati in katerih ne.
“To pa pomeni, da ni dopustno različno obravnavati otrok, ki določene hrane ne smejo jesti zaradi vere, in otrok, ki določene hrane ne smejo jesti zaradi njihovega zdravstvenega stanja, kot se to dela zdaj,” je prepričan Lobnik.
Pričakuje, da bo takšno razlikovanje prepoznalo tudi ustavno sodišče. Zagotavljanje prilagoditev prehrane bi po njegovem prispevalo tudi k uresničevanju ciljev vzgoje in izobraževanja, zlasti k razvoju strpnosti in spoštovanja različnosti.
