Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je zavrnil očitke o delovanju institucije, ki so bili izrečeni na torkovi seji mandatno-volilne komisije državnega zbora. Ocenil jih je kot neutemeljene in populistične ter poudaril, da Zagovornik za izvajanje zakonskih nalog potrebuje ustrezna sredstva in kadre.
Na torkovi seji mandatno-volilne komisije se je ob obravnavi predloga za Lobnikovo naslednico razvila razprava o smiselnosti samostojne institucije Zagovornika načela enakosti. Nekateri poslanci so menili, da se njegovo delo podvaja z Varuhom človekovih pravic, zato bi bilo po njihovem mnenju smiselno razmisliti o združitvi obeh institucij.
“Naše delo se nikakor ne podvaja”
Lobnik je na današnji novinarski konferenci spomnil, da je bila Slovenija leta 2015 tik pred tožbo Evropske komisije, ker ni pravočasno prenesla evropskih direktiv s področja varstva pred diskriminacijo, navaja STA. S sprejetjem zakona o varstvu pred diskriminacijo leta 2016 je država po njegovih besedah izpolnila svoje evropske obveznosti.
Pojasnil je, da se je Slovenija po priporočilu Evropske komisije odločila za samostojno institucijo Zagovornika. Po njegovih besedah ima 18 evropskih držav samostojen organ za to področje, v 11 državah pa je ta pristojnost združena z institucijo varuha človekovih pravic.
“Vendar se naše delo nikakor ne podvaja,” je poudaril Lobnik.
Kot je pojasnil, se Varuh človekovih pravic ukvarja predvsem z varstvom posameznikov pred državo, medtem ko Zagovornik načela enakosti obravnava tudi diskriminacijo v zasebnem sektorju.
“Zagovornik lahko ljudi spremlja v sodnih postopkih in vodi postopke ugotavljanja diskriminacije, česar Varuh ne počne,” je dejal.
Za izvajanje nalog potrebujejo kader
Na očitke glede povečevanja števila zaposlenih je odgovoril, da je kader nujen za izvajanje nalog, ki jih določa zakon.
Po njegovih besedah se na institucijo vsako leto obrne približno 600 ljudi zaradi različnih oblik domnevne diskriminacije. Poleg obravnave posameznih primerov pripravljajo priporočila k zakonodaji, vodijo postopke ugotavljanja diskriminacije, zastopajo svoje odločbe pred upravnim sodiščem in sodelujejo v pravnih sporih.
“Dobili smo nekaj odmevnih pravnih sporov na ustavnem in na vrhovnem sodišču,” je spomnil.
Dodal je, da so ga očitki o neučinkovitosti institucije presenetili, saj je ob predstavitvah letnih poročil v državnem zboru v zadnjih devetih letih prejemal pohvale, pozitivne ocene pa po njegovih besedah prihajajo tudi iz Evropske unije.
Na očitek poslanca Svobode Lenarta Žavbija glede vztrajanja pri dodatnih proračunskih sredstvih je odgovoril, da je kot predstojnik neodvisnega organa odgovoren za zagotavljanje storitev, ki jih država ljudem zagotavlja z zakonom.
Podobno je odgovoril tudi na predloge o morebitni združitvi z Varuhom človekovih pravic. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je namreč na torkovi seji opozorila, da ima Varuh človekovih pravic 59 zaposlenih, Zagovornik načela enakosti pa 26, zato bi po njenem mnenju združitev obeh institucij lahko prinesla prihranke.
