Predsednik vlade Janez Janša se v Ankari udeležuje dvodnevnega vrha zveze Nato, na katerem voditelji držav članic razpravljajo o nadaljnjem zviševanju obrambnih izdatkov, krepitvi obrambne industrije, večji vlogi Evrope pri zagotavljanju lastne varnosti in nadaljnji podpori Ukrajini. Vrh poteka v času, ko je Slovenija zaradi višine obrambnih izdatkov pod posebnim drobnogledom zavezništva.
Janša se je skupaj z ženo Urško Bačovnik Janša udeležil večerje, ki jo je za voditelje članic pripravil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Med udeleženci so tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, ameriški predsednik Donald Trump ter voditelji partnerskih držav.
Kot poroča MMC RTV Slovenija, je Rutte ob začetku srečanja poudaril, da sodelovanje med Evropsko unijo in Natom “ne bi moglo biti boljše”. Po njegovih besedah Nato skrbi za vojaške zmogljivosti, standarde ter poveljevanje in nadzor, Evropska unija pa prispeva na številnih drugih področjih.
Slovenija napoveduje načrt za doseganje ciljev Nata
Ob začetku vrha je Nato objavil tudi nove podatke o obrambnih izdatkih članic. Iz njih izhaja, da Slovenija ostaja edina članica zavezništva, ki tudi letos za temeljne obrambne potrebe ne bo namenila najmanj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Ob tem so v zavezništvu navedli, da se je nova slovenska vlada zavezala, da bo po vrhu v Ankari pripravila verodostojen nacionalni načrt, s katerim bo letos presegla mejo dveh odstotkov BDP, do leta 2035 pa dosegla 3,5 odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe.
Voditelji držav članic so se sicer že na lanskem vrhu v Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 skupne izdatke za obrambo in varnost zvišali na pet odstotkov BDP. Od tega bo 3,5 odstotka namenjenih temeljnim obrambnim potrebam, dodatnih 1,5 odstotka pa drugim naložbam, povezanim z varnostjo in odpornostjo.
Evropske članice letos znova povečujejo obrambno porabo
Po podatkih Nata bodo evropske članice zavezništva in Kanada letos za temeljne obrambne potrebe namenile 634 milijard ameriških dolarjev oziroma približno 555 milijard evrov, kar predstavlja približno enajstodstotno povečanje glede na lansko leto.
Lani so iste države za obrambne potrebe namenile 571 milijard dolarjev, kar je pomenilo več kot devetnajstodstotno rast v primerjavi z letom 2024.
Po letošnjih ocenah bodo evropske članice in Kanada za temeljne obrambne izdatke namenile povprečno 2,53 odstotka BDP, dodatnih 1,4 odstotka BDP pa za druge naložbe, povezane z varnostjo in obrambo.
Pet držav bo petodstotni cilj doseglo že letos. To so Poljska, Litva, Latvija, Estonija in Grčija.
V ospredju tudi evropska varnost in podpora Ukrajini
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je ob začetku vrha poudaril, da evropski državljani od srečanja pričakujejo jasno sporočilo, da Nato ostaja temelj njihove varnosti.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je dejala, da “močna Evropa pomeni močan Nato” in da so evropske države odločene zapolniti vrzeli na področju obrambe.
Ob robu vrha so se na ločeni večerji Sveta Nato-Ukrajina sestali tudi zunanji ministri članic zavezništva, med njimi slovenski zunanji minister Tone Kajzer in ukrajinski minister Andrij Sibiga. Obrambni ministri, med njimi slovenski minister Valentin Hajdinjak, pa so se srečali s kolegi iz partnerskih držav Avstralije, Japonske, Nove Zelandije in Južne Koreje.
Zunanji minister Tone Kajzer se je udeležil tudi srečanja zunanjih ministrov Nata s partnerji v okviru Istanbulske pobude za sodelovanje. Ministri so izrazili solidarnost z državami Perzijskega zaliva, ki so bile tarča iranskih napadov. Kajzer je pozdravil dogovor med ZDA in Iranom glede Hormuške ožine ter poudaril pomen svobodne plovbe, obenem pa izrazil pripravljenost Slovenije za okrepitev sodelovanja v Natovih projektih, ki prispevajo k varnosti obeh regij.
Vrh v Ankari poteka tudi v znamenju napetosti med Združenimi državami Amerike in evropskimi zaveznicami. Ameriški predsednik Donald Trump je evropskim državam znova očital premajhen prispevek pri podpori ZDA v vojni proti Iranu, hkrati pa ponovil stališče, da bi morale ZDA prevzeti nadzor nad Grenlandijo, kar je v zadnjih mesecih dodatno zaostrilo odnose med Washingtonom in delom evropskih prestolnic.
