Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je napovedal, da bo opozicija jeseni predstavila vlado v senci, ki bo pripravljala alternativne rešitve za ključna področja države. V oddaji Odmevi je ostro kritiziral delo aktualne vlade, spregovoril o referendumu o parlamentarni preiskavi ter branil obrambno politiko svoje vlade in odnos do zveze Nato.
Za oddajo Odmevi na Televiziji Slovenija je poudaril, da namen vlade v senci ne bo zgolj kritiziranje aktualne oblasti, temveč priprava strokovnih rešitev. Kot je dejal, želijo k sodelovanju pritegniti “čim širši krog strokovnjakov, akademikov in predstavnikov civilne družbe”.
Vlada v senci naj bi pripravila bele knjige
Po Golobovih besedah bo vlada v senci delovala na šestih področjih, pri vsakem pa bo oblikovan poseben strokovni svet. Nekatera vabila so že poslana, delo pa naj bi steklo 13. septembra, ob stotem dnevu mandata sedanje vlade.
“Namen ni samo kritiziranje napak, ki jih ni malo, ampak predvsem ustvarjanje boljših rešitev. Ni dovolj samo kritika, treba je predstaviti boljšo rešitev,” je dejal.
Pojasnil je, da želijo poleg članov nekdanjih koalicijskih partneric vključiti tudi nestrankarske strokovnjake, ki so pripravljeni sodelovati pri oblikovanju javnih politik.
Po njegovih besedah rezultat dela ne bodo takoj zakonski predlogi, ampak tako imenovane bele knjige za posamezna področja.
“V teh belih knjigah bodo podane konkretne rešitve, kako izboljšati položaj na posameznih področjih. Šele nato se lahko skupaj s poslanskimi skupinami pripravijo tudi zakonske rešitve.”
Na vprašanje o morebitnem sodelovanju z Resni.co je odgovoril kratko: “Ne.”
Ob tem je dodal, da po zadnjih dogodkih “ne vidi ne potrebe ne smisla” za takšno sodelovanje in da se imajo s to stranko predvsem “veliko za pogovarjati o njihovih ekscesih”.
Preiskovalne komisije in referendum
Golob je napovedal, da se bo udeležil petkove izredne seje državnega zbora, na kateri bodo poslanci znova odločali o ustanovitvi opozicijskih parlamentarnih preiskav.
Prepričan je, da ustava državnemu zboru ne dopušča možnosti, da bi ustanovitev preiskovalnih komisij zavrnil.
“Ustava ne daje diskrecijske pravice vladajočim, da zavrnejo ustanovitev preiskovalnih komisij. Ustava pravi, da jih parlament mora odrediti,” je poudaril.
Če predlog ponovno ne bi uspel, je napovedal nadaljevanje postopkov.
“V najslabšem primeru se bomo zatekli tudi na ustavno sodišče. Ustava ne more biti diskrecijska pravica nekoga samo zato, ker je trenutno predsednik državnega zbora.”
Dotaknil se je tudi referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi in se zahvalil vsem, ki so prispevali podpis za njegov razpis.
“Rad bi se jim zahvalil za pogum, ker so z imenom in priimkom podprli pobudo proti samovolji vladajočih,” je dejal. Dodal je, da bodo tako kot doslej podpirali aktivnosti civilne družbe tudi v referendumski kampanji.
Menjava ameriške administracije naj bi spremenila odnos Nata
Velik del pogovora je bil namenjen obrambni politiki in kritikam zveze Nato, da Slovenija za obrambo namenja premalo sredstev.
Golob je vztrajal, da je njegova vlada že od leta 2024 zagovarjala enoten obrambni načrt, ki je predvideval dosego dveh odstotkov BDP za obrambo, pri čemer bi del sredstev namenili tudi projektom dvojne rabe.
“Ne verjamem, da je samo nakupovanje orožja v tujini lahko garancija varnosti. Varnost moramo razumeti širše, kot odpornost družbe proti naravnim nesrečam, kibernetskim napadom in z ustrezno vojaško mobilnostjo.”
Pojasnil je, da je takšno usmeritev leta 2024 predstavil ameriškima generaloma, ki sta obiskala Slovenijo.
“Američani so bili navdušeni nad tem, da bomo del svojih izdatkov za obrambo namenili tudi za krepitev koridorjev. Njihove besede so bile: ‘Kaj nam koristijo tanki v Luki Koper, če jih ne moremo prepeljati?'”
Po njegovem mnenju se je odnos spremenil po menjavi oblasti v ZDA.
“Tudi če bi bila danes naša vlada, bi še naprej zagovarjali našo doktrino.”
“Zamenjala se je ameriška administracija. V prejšnji ameriški administraciji je bilo prisotno strateško razmišljanje o tem, kako orožje spraviti do fronte. V sedanji ameriški administraciji žal očitno velja samo ena doktrina – kako prodati evropskim zaveznikom čim več orožja.”
Golob je dejal, da bi njegova vlada tudi danes zagovarjala enako obrambno doktrino.
“Tudi če bi bila danes naša vlada, bi še naprej zagovarjali našo doktrino.”
Ob tem je izrazil prepričanje, da bi lahko Slovenija s svojimi argumenti prepričala tudi zavezništvo.
“Če bi še vedno imeli vlado, bi nam z našimi argumenti uspelo prepričati tudi poveljništvo Nata.”
Spomnil je tudi na vrh Nata leta 2025 v Haagu, kjer je po njegovih besedah slovenski načrt predstavil v prisotnosti takratnega ameriškega predsednika in generalnega sekretarja zavezništva.
“Leta 2025 na naš načrt na vrhu v Haagu nihče ni imel pripomb.”
Glede napovedanih dodatnih približno 330 milijonov evrov obrambnih izdatkov aktualne vlade pa je dejal, da bo najprej treba videti, za kaj bo denar namenjen.
“Če to pomeni nakup orožja v tujini, potem nad takimi odločitvami sploh nisem navdušen, ker sem prepričan, da je prav vlaganje v dvojno rabo in odpornost naše družbe bistveno večje zagotovilo za varnost kot pa nakup nekega orožja, za katero se bo mogoče pozneje izkazalo, da ga sploh ne potrebujemo.”
