“Če je že čas za spremembe, potem naj veljajo tudi za referendumske kampanje. Državljani si zaslužijo pošteno obveščanje, ne kampanje strahu.
Nasprotniki sprememb zakona o parlamentarni preiskavi javnosti dopovedujejo, da bo država nadzirala in preiskovala običajne ljudi. To ne drži. Spremembe so namenjene učinkovitejšemu nadzoru nad nosilci oblasti in razkrivanju morebitnih zlorab politične moči – ne poseganju v zasebnost poštenih državljanov.
Zato se upravičeno postavlja vprašanje: čigave interese pravzaprav ščiti tako agresivna kampanja? Interese državljanov ali interese političnega omrežja, ki mu ustreza, da se parlamentarne preiskave čim bolj omejijo?
Še posebej povedno je, kdo zbira podpise za referendum. Ko sindikati in druge organizacije stopijo v bran politični kampanji ene strani, imajo državljani pravico vedeti, ali gre res za zaščito javnega interesa ali za zaščito ustaljenih političnih omrežij.
Ob tem se odpira še eno pomembno vprašanje. Če so podpisi za razpis referenduma zbrani na podlagi očitno zavajajočih ali neresničnih navedb o vsebini zakona, bi morala zakonodaja predvideti možnost preveritve njihove veljavnosti. Demokracija namreč temelji na informirani odločitvi državljanov, ne na manipulaciji. Iz številnih izjav podpisnikov je razvidno, da mnogi zakona sploh niso prebrali, temveč so podpis oddali na podlagi informacij, ki so jih prejeli od organizatorjev kampanje. Takšna praksa bi morala biti predmet resne razprave in ustrezne zakonske ureditve.”
[Polona Rifelj, ministrica za okolje in prostor]
