Po zaostritvi razmer med ZDA in Iranom so cene nafte močno poskočile, vlagatelji pa vse bolj pričakujejo, da ameriška centralna banka obrestnih mer še ne bo začela zniževati. Posledice občuti tudi trg plemenitih kovin.
Cena zlata je v ponedeljek nadaljevala padanje, saj so obnovljene napetosti na Bližnjem vzhodu okrepile bojazen pred novim inflacijskim valom. Višje cene energentov povečujejo možnost, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve dlje časa ohranila višje obrestne mere, kar zmanjšuje privlačnost naložb, kot je zlato, ki ne prinaša obresti.
Promptna cena zlata je izgubila 1,54 odstotka in zdrsnila na približno 4.058 dolarjev za unčo, terminske pogodbe pa so se pocenile za 1,17 odstotka na okoli 4.065 dolarjev za unčo.
Pod pritiskom so bile tudi druge plemenite kovine. Srebro je izgubilo 2,8 odstotka in zdrsnilo na 58,19 dolarja za unčo, platina pa se je pocenila za 1,61 odstotka na približno 1.605 dolarjev za unčo.
Nafta znova podžgala strah pred inflacijo
Razmere na trgih so se zaostrile po novih spopadih med Združenimi državami Amerike in Iranom. Potem ko je Iran napadel tovorno ladjo v Hormuški ožini, so ZDA izvedle nove vojaške napade na iranske cilje.
Dogajanje je povzročilo občutno rast cen nafte, saj vlagatelji opozarjajo na tveganje motenj v Hormuški ožini, skozi katero potuje približno petina svetovne oskrbe z nafto.
Višje cene energentov znova povečujejo strah pred inflacijo, zaradi česar vlagatelji pričakujejo, da bo Federal Reserve z ohranjanjem višjih obrestnih mer nadaljevala dlje, kot se je pričakovalo še pred nekaj tedni.
Višje obrestne mere praviloma povečujejo donosnost obveznic in krepijo ameriški dolar, zato vlagatelji pogosto zmanjšajo izpostavljenost zlatu.
V ospredju inflacija in Federal Reserve
Na razpoloženje na trgih vplivajo tudi zadnji zapisniki junijskega zasedanja Federal Reserve, iz katerih je razvidno, da nekateri člani še vedno vidijo razloge za dodatno zaostritev denarne politike. Ob tem ostajajo bolj zaskrbljeni zaradi inflacije kot zaradi razmer na trgu dela.
Naslednje zasedanje ameriške centralne banke bo 28. in 29. julija, vlagatelji pa bodo pred tem pozorno spremljali nove gospodarske podatke.
Že v torek bodo Združene države objavile podatke o inflaciji (CPI), prvič po imenovanju pa bo pred kongresom pričal tudi predsednik Federal Reserve Kevin Warsh. Oba dogodka bi lahko pomembno vplivala na pričakovanja glede prihodnjih obrestnih mer.
Analitiki: Ključna bo raven 4.000 dolarjev
Analitiki opozarjajo, da ostaja zlato zelo občutljivo tako na geopolitične dogodke kot na ameriške inflacijske podatke.
Po njihovih ocenah je zlato prejšnji teden našlo podporo pri psihološko pomembni meji 4.000 dolarjev za unčo. Če bi se cena uspela trajneje povzpeti nad območje med 4.200 in 4.220 dolarji, bi se možnosti za močnejše okrevanje povečale.
Po drugi strani bi višja od pričakovane inflacija okrepila pričakovanja o dodatnem dvigu obrestnih mer še letos, kar bi lahko zlato potisnilo še nižje.
Pritisk na plemenite kovine je dodatno povečal tudi ameriški dolar, katerega indeks se je v ponedeljek okrepil za približno 0,3 odstotka.
