Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi PISA 2025 dosegli najslabše rezultate v zadnjem desetletju. Pri bralni in matematični pismenosti so zdrsnili pod povprečje držav OECD, pri naravoslovju pa so se mu le še tesno približali. Še posebej skrb vzbuja dolgoročni trend: od leta 2015 je Slovenija pri branju izgubila kar 61 točk.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes objavila rezultate najnovejše raziskave PISA, v kateri je sodelovalo več kot 760.000 petnajstletnikov iz 91 držav in izobraževalnih sistemov.
Slovenski učenci so pri naravoslovni pismenosti dosegli 484 točk, pri matematiki 460, pri bralni pismenosti pa le 445 točk. Rezultati so na vseh treh področjih slabši kot v raziskavi leta 2022.
Pri matematiki izgubili 25 točk
Pri naravoslovju je slovenski rezultat v treh letih padel s 500 na 484 točk. Še izrazitejši je padec pri matematiki, kjer se je povprečni dosežek znižal s 485 na 460 točk. Slovenski učenci so tako v samo treh letih izgubili 25 točk.
Pri bralni pismenosti je rezultat s 469 točk leta 2022 zdrsnil na 445 točk. Slovenija je na tem področju znova opazno pod povprečjem OECD.
Še bolj zaskrbljujoča je primerjava z letom 2015. V desetih letih se je slovenski rezultat pri naravoslovju znižal za 28, pri matematiki za 52, pri bralni pismenosti pa za 61 točk. Večji desetletni padec pri branju sta med primerjanimi državami zabeležili le Nizozemska in Islandija.
OECD ob rezultatih ugotavlja, da so bili povprečni dosežki slovenskih učencev leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022.
Kadrovske težave vse bolj prizadenejo pouk
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je ob objavi rezultatov pristojne pozval k sistemskemu reševanju pomanjkanja učiteljev.
Po podatkih raziskave le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, katerih ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev ne ovira izvajanja pouka. Povprečje OECD znaša 28,8 odstotka.
V Svizu opozarjajo, da se je kadrovska problematika v Sloveniji od prejšnje raziskave še zaostrila, medtem ko se je kazalnik pomanjkanja učiteljev v povprečju držav OECD izboljšal. Število manjkajočih vzgojiteljev in učiteljev naj bi bilo v primerjavi s prejšnjim šolskim letom višje za petino.
“Za Sviz je to jasno opozorilo, da je treba kadrovsko problematiko nemudoma začeti reševati,” so poudarili v sindikatu.
Branje kot temelj vseh drugih znanj
Predsednik državne komisije za vodenje nacionalnega preverjanja znanja Janez Vogrinc je za Delo opozoril, da nekateri učenci ne zmorejo več prebrati daljšega navodila in iz besedila izluščiti podatkov, potrebnih za rešitev naloge.
Poudaril je, da je bralna pismenost temelj učenja pri vseh predmetih, težave pa se zato ne kažejo le pri slovenščini, temveč tudi pri matematiki in naravoslovju.
Rezultate raziskave sta danes podrobneje predstavila Pedagoški inštitut in ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Slovenija v raziskavi PISA, ki poteka v triletnih ciklih, sodeluje od leta 2006. Tokrat so v njej sodelovali učenci in dijaki, rojeni leta 2009.
