Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije opozarja na več ponavljajočih se težav pri pripravi gozdnogospodarskih načrtov. Med največjimi izzivi izpostavlja prevelik pritisk divjadi, prestaranost gozdov, premalo pomlajevanja ter širjenje omejitev gospodarjenja, ki po oceni zbornice pogosto niso dovolj strokovno utemeljene ali usklajene z lastniki gozdov.
Gozdarski strokovnjaki KGZS so se v zadnjih tednih udeležili več javnih razgrnitev gozdnogospodarskih načrtov in nanje podali pripombe. Kot so sporočili iz zbornice, so se pri tem znova pokazale težave, na katere opozarjajo že več let.
“Zaskrbljujoče je, da se kljub večletnim opozorilom KGZS stanje ne izboljšuje,” so navedli.
Gozdnogospodarski načrti določajo usmeritve in ukrepe za gospodarjenje z gozdovi na posameznih območjih. Vplivajo na možnosti sečnje, obnovo gozdov, varstvo narave ter obveznosti in pravice lastnikov.
Divjad ponekod onemogoča obnovo gozda
Med najresnejšimi težavami KGZS izpostavlja prevelik pritisk divjadi, zaradi katerega je naravna obnova nekaterih drevesnih vrst vse težja.
Po navedbah zbornice divjad ponekod že onemogoča naravno pomlajevanje jelke in plemenitih listavcev. Mlade rastline so zaradi objedanja poškodovane ali uničene, zato se lahko sestava gozda postopoma spremeni.
Drugi pomemben izziv je prestaranost gozdov. V zbornici opozarjajo, da je pomlajevanja premalo, zaradi česar so gozdovi bolj ranljivi ob sušah, vremenskih ujmah in napadih podlubnikov.
“Prestaranost gozdov in premalo pomlajevanja povečujeta njihovo ranljivost ob sušah in napadih podlubnikov,” poudarjajo pri KGZS.
Omejitve naj ne bi bile usklajene z lastniki
Zbornica opozarja tudi na premalo intenzivno gospodarjenje. Takšno stanje naj bi pomenilo izgubo za lastnike gozdov, slovensko lesno industrijo in prihodnje generacije.
Posebej kritični so do širjenja omejitev gospodarjenja. Kot navajajo, te “pogosto niso strokovno utemeljene ali usklajene z lastniki gozdov”.
KGZS zato zagovarja aktivno in načrtno gospodarjenje, ki mora hkrati upoštevati dolgoročno odpornost gozdov ter interese njihovih lastnikov.
“Aktivno, strokovno in trajnostno gospodarjenje je ključno za stabilne, odporne in prihodnjim generacijam koristne gozdove,” so sklenili v zbornici.
