Petintrideset let po osamosvojitveni vojni je Slovenska vojska tehnološko naprednejša, bolje usposobljena in tesneje povezana z zavezništvom Nato, kot je bila nekdanja Teritorialna obramba. Kljub temu ostaja njen največji izziv pomanjkanje kadra, opozarjajo poznavalci obrambnega sistema.
Kot poroča STA, je obramboslovka Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede ocenila, da Slovenija sama ne more premagati bistveno močnejšega nasprotnika, lahko pa razvije obrambni sistem, ki bi morebitno agresijo otežil, upočasnil in podražil ter državi omogočil dovolj časa za učinkovito pomoč zavezništva.
Mineva 35 let od vojne za Slovenijo, ki se je začela 27. junija 1991 po razglasitvi samostojnosti, ko so iz vojašnic Jugoslovanske ljudske armade proti Sloveniji krenili tanki. Spopadi so terjali 76 življenj, od tega 19 na slovenski strani. Brionska deklaracija, podpisana 7. julija 1991, je vojno za Slovenijo končala, čeprav je bil oboroženi konflikt del širšega procesa razpada nekdanje Jugoslavije.
Največja težava ostaja pomanjkanje kadra
Juvan poudarja, da današnja Slovenska vojska ni primerljiva z nekdanjo Teritorialno obrambo, saj deluje v povsem drugačnih razmerah. Po njenih besedah je SV bolje usposobljena in vpeta v zavezniške strukture, Teritorialna obramba pa je bila številčnejša, bolj razpršena po državi in tesneje povezana z družbo.
Po njenem mnenju največja težava vojske danes niso strategije ali razvojni dokumenti, ampak pomanjkanje ljudi.
“Poklicna vojska je nujna, vendar sama po sebi za daljšo obrambo države ni dovolj,” opozarja. Zato zagovarja okrepitev pogodbene rezerve, več prostovoljno vojaško usposobljenih državljanov ter jasnejši sistem povečevanja sil v primeru krize.
Po podatkih iz konca junija ima Slovenska vojska 7.658 pripadnikov, od tega 6.197 v stalni sestavi in 1.461 pogodbenih rezervistov. Obrambna resolucija predvideva, da bo do leta 2035 skupni mirnodobni obseg vojske narasel na 10.000 pripadnikov.
Juvan opozarja tudi na položaj vojakov znotraj sistema javnega sektorja. “Brez reforme statusa vojaškega poklica, ločenega in bolj fleksibilnega kadrovskega sistema ter ustreznejšega vrednotenja vojaške službe ne bo mogoče dolgoročno zagotoviti zadostne kadrovske popolnjenosti, kakovostne rezerve in širše obrambne odpornosti države,” meni.
Kot pomembne ukrepe izpostavlja tudi štipendije, prostovoljno služenje vojaškega roka ter hitrejše postopke zaposlovanja.
Do sedanjega kariernega sistema je kritičen tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo in nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič.
“Mladi se zaposlujejo v okoljih, kjer imajo večje možnosti za zaslužek in napredovanje na karierni lestvici. Tam, kjer so cenjeni skozi vse leto in ne samo ob državnih praznikih, ko se med njimi sprehodijo politiki,” je dejal.
Potrebne so tudi nove zmogljivosti
Ob kadrih bo po oceni Juvan nujna tudi nadaljnja posodobitev oborožitve in opreme. Med ključnimi prednostnimi nalogami je navedla razvoj zračne obrambe, vzpostavitev srednjega pehotnega in bojnega izvidniškega bataljona, krepitev helikopterskih zmogljivosti, razvoj brezpilotnih sistemov, artilerije, kibernetske obrambe ter digitalizacijo vojske. Vse to predvideva tudi srednjeročni obrambni program do leta 2031.
Po njenem mnenju bi morala Slovenija okrepiti tudi domačo obrambno industrijo. Čeprav država ne more sama proizvajati vse vojaške opreme, lahko razvija nišne tehnologije, kot so brezpilotni sistemi, senzorji, komunikacijska oprema, zaščitna sredstva, logistične rešitve in tehnologije z dvojno, civilno in vojaško rabo.
Obramba države presega delovanje vojske
Sogovornika poudarjata, da sodobna obramba ni več zgolj naloga vojske. Vanjo sodijo tudi civilna obramba, krizno upravljanje, zaščita kritične infrastrukture, logistične zaloge in krepitev nacionalne odpornosti.
Juvan opozarja, da država še vedno izhaja iz predpostavke, da je neposredna vojaška grožnja malo verjetna, zato številni podsistemi niso ustrezno pripravljeni na resnejše varnostne krize.
Podobno meni tudi Ladislav Lipič. “Sama država je kapaciteta za lastno obrambo. Tu mislim na njene ustanove, prometno in drugo infrastrukturo, gospodarske zmogljivosti, izobraževalne in vse druge podsisteme, na koncu pa tudi na vsakega posameznika, ki je sposoben opravljati katere od pomembnih obrambno-varnostnih nalog,” je poudaril.
Po njegovih besedah se Slovenija preveč zanaša na pomoč zavezništva. “Izgubili smo zaupanje vase in se zanašamo na druge, ki pa bodo najprej branili sebe in šele nato nudili pomoč drugim,” je opozoril.
