Na ministrstvu za finance končujejo medresorsko usklajevanje osnutka predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki predvideva eno največjih reorganizacij upravljanja državnega premoženja doslej. Slovenski državni holding (SDH) bi se preoblikoval v Nacionalni demografski sklad, pod katerega bi prenesli skoraj vse državne kapitalske naložbe. Začetna vrednost sklada je ocenjena na nekaj več kot 16,8 milijarde evrov.
Kot poroča STA, je glavni namen ustanovitve sklada združiti upravljanje državnih naložb pri enem upravljavcu, prihodke od njihovega upravljanja pa dolgoročno namenjati predvsem financiranju pokojninske blagajne, skrbi za starejše in ukrepov družinske politike.
Predlagatelji kot pomembne cilje izpostavljajo tudi poenostavitev sistema upravljanja državnih naložb, jasnejšo opredelitev namena in meril upravljanja ter večjo donosnost državnega premoženja.
Na ministrstvu za finance menijo, da državno premoženje danes pogosto ni upravljano optimalno, zaradi česar izkupiček za Republiko Slovenijo ter druge državne lastnike oziroma upravljavce ni največji mogoč.
Večina državnega premoženja pod eno družbo
Predlog zakona predvideva, da bi se SDH preoblikoval v Nacionalni demografski sklad. Nanjo bi prenesli večino naložb, ki so danes v neposredni lasti države, pa tudi naložbe Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Kad), Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU), Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Iz Zpiza bi se na sklad prenesla 34,5-odstotni delež v Zavarovalnici Triglav ter naložba v Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Iz ZZZS bi se prenesel 15,2-odstotni lastniški delež v zavarovalnici Vzajemna. Kad in DSU pa bi bila pripojena Nacionalnemu demografskemu skladu.
Po podatkih iz osnutka zakona je knjigovodska vrednost naložb SDH in državnih naložb, ki jih SDH upravlja, konec leta 2025 znašala nekaj več kot 14 milijard evrov. Preostale državne naložbe, ki bi bile prenesene na sklad oziroma pripojene k njemu, so vredne nekaj več kot dve milijardi evrov, naložbe Zpiza in ZZZS pa trenutno nekaj več kot 630 milijonov evrov.
Poleg tega naj bi sklad 30. dan po uveljavitvi zakona prejel še 176,8 milijona evrov s posebnega računa ministrstva za finance. Gre za deset odstotkov kupnin od privatizacij, izvedenih po ustanovitvi SDH.
Skupna začetna vrednost Nacionalnega demografskega sklada bi tako znašala nekaj več kot 16,8 milijarde evrov.
Del prihodkov vsako leto za pokojninsko blagajno
Osnutek zakona določa namensko uporabo premoženja sklada. Del prihodkov bi bil vsako leto namenjen financiranju obveznega pokojninskega zavarovanja, politike za starejše in družinske politike, del sredstev pa bi ostajal v skladu za trajno povečevanje njegovega premoženja.
Predvideno je, da bi sklad najpozneje do 31. januarja vsako leto v pokojninsko blagajno nakazal 40 odstotkov vseh dividend, prejetih v preteklem letu, ter 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb, ustvarjenih v istem obdobju.
Obenem bi deset odstotkov dividend namenili sofinanciranju politike za starejše, dodatnih deset odstotkov dividend pa ukrepom družinske politike.
Predlagatelji ocenjujejo, da bi se s takšno ureditvijo postopno zmanjševala potreba po proračunskih transferjih za financiranje pokojninske blagajne.
Država bi lahko povečevala osnovni kapital posameznih naložb sklada, pri čemer bi njihov lastnik ostal Nacionalni demografski sklad. Po navedbah ministrstva takšna ureditev pomeni, da sklad ne bi porabljal svojega premoženja, hkrati pa bi zmanjšala njegovo izpostavljenost, povečala varnost naložb in omejila tveganja za prihodnja vplačila v pokojninsko blagajno.
Nova strategija upravljanja državnega premoženja
Predlagatelji predvidevajo, da bo država skladu zagotovila neodvisnost in avtonomnost pri upravljanju naložb. Sprejeta naj bi bila tudi nova strategija upravljanja naložb sklada, ki bi nadomestila zdaj veljavno strategijo upravljanja kapitalskih naložb države.
Strategija bi vsebovala razvrstitev posameznih skupin naložb ter določila način njihovega upravljanja in razpolaganja. Na predlog vlade bi jo sprejel državni zbor z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev.
Podobno kot danes pri SDH bi tudi novi sklad uporabljal kodeks korporativnega upravljanja, pripravljal letne načrte upravljanja naložb ter natančno določil postopke njihovega upravljanja.
Devetčlanski nadzorni svet in tričlanska uprava
Po osnutku zakona bi imel Nacionalni demografski sklad devetčlanski nadzorni svet s petletnim mandatom. Štiri člane bi imenoval državni zbor, od tega tri na predlog poslanskih skupin in enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije, pet članov pa bi imenovala vlada.
Prvi nadzorni svet bi morala vlada in državni zbor imenovati najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi zakona. Z imenovanjem novih članov bi sedanjim nadzornikom SDH mandat prenehal.
Upravo sklada bi sestavljali predsednik in dva člana, ki bi jih na podlagi javnega razpisa za petletni mandat imenoval nadzorni svet. Do njihovega imenovanja bi vlada najpozneje v 15 dneh po uveljavitvi zakona imenovala začasne člane uprave.
Več podrobnosti o nastajajočem zakonskem predlogu bo minister za finance Andrej Šircelj predstavil na torkovi novinarski konferenci.
