V SDS so po uspešno zbranih podpisih za razpis referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi poudarili, da je referendum ustavna pravica državljanov, ki je ne bi smel nihče omejevati. Enako poudarjajo tudi v Demokratih, kjer referendum označujejo za pomemben institut neposredne demokracije. V NSi, SLS in Fokusu medtem menijo, da je namen referenduma predvsem zaščita nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba, v Resnici pa so pobudnikom čestitali za zbrane podpise.
Kot poroča STA, so pobudniki referenduma danes sporočili, da so zbrali 42.004 podpisov podpore, s čimer so presegli zakonsko zahtevanih 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. O noveli zakona o parlamentarni preiskavi bodo tako predvidoma jeseni odločali volivci.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je poudarila, da ima ljudstvo po ustavi besedo na volitvah in referendumih.
“Nikoli nismo omejevali referendumskih pobud. Tudi zdaj jih nismo in tudi zdaj jih ne bomo. Nismo tisti, ki bi blokirali referendum, ker priznavamo po ustavi to odločitev,” je dejala.
Dodala je, da bodo organi stranke odločili, kako se bo SDS vključila v referendumsko kampanjo.
Demokrati: Razprava mora temeljiti na dejstvih
Sodelovanje v referendumski kampanji napovedujejo tudi Demokrati, ki bodo zagovarjali spremembo zakona, za katero menijo, da “krepi transparentnost delovanja javnih sistemov”.
Kot so zapisali, je referendum v demokratični družbi pomemben institut neposredne demokracije, opozicija pa se je odločila, da parlamentarno preiskavo postavi v središče svojih opozicijskih aktivnosti.
Ob tem ocenjujejo, da bo ključno vprašanje referendumske kampanje, ali bo razprava potekala na podlagi dejstev ali politične demagogije.
“Vprašanje, ki ostaja odprto, je, ali bo referendumska razprava potekala na podlagi realnih dejstev ali na podlagi politične demagogije, kot smo jo spremljali v fazi zbiranja podpisov,” so zapisali.
NSi: Referendum je namenjen zaščiti Goloba
V NSi, SLS in Fokusu menijo, da gre pri referendumu predvsem za zaščito nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba.
Poslanka Iva Dimic je v izjavi v državnem zboru dejala, da so pobudniki podpise zbirali zato, “da bi zaščitili njega, pa še mogoče kakšnega drugega funkcionarja iz vrst Svobode”.
Po njenem mnenju bodo ljudje prepoznali, da gre v resnici za onemogočanje kakršnekoli parlamentarne preiskave dela prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba, zato ne dvomi, da se bodo na referendumu pravilno odločili.
V NSi po njenih besedah zagovarjajo načelo, da so vsi v državi pred pravico enaki in imajo enake možnosti.
Poudarila je, da se nikogar ne sme posebej ščititi z različnimi referendumskimi pobudami. Cilj novele zakona, za vložitev katere so podpise prispevali tudi v poslanski skupini NSi, pa je po njihovem mnenju vrnitev možnosti parlamentarne preiskave vseh funkcionarjev. Svobodi zato očitajo, da ne želi, da bi se raziskala Golobova politična odgovornost za stanje v Sloveniji. Dimic je napovedala tudi sodelovanje NSi v referendumski kampanji.
Stevanović čestital pobudnikom
Predsednik državnega zbora in predsednik Resnice Zoran Stevanović je pobudnikom referenduma čestital.
“Naš program se zavzema za neposredno demokracijo in prav je, da se referendum odvije, sploh, če je zbrano tako množično število glasov. Veselim se referendumske kampanje,” je dejal.
Po njegovih besedah zbrati več kot 42.000 podpisov ni majhna stvar in veseli se vsakega dodatnega referenduma.
Ob tem pa je pobudnikom očital, da želijo “ravno oni to isto politično policijo preko izredne seje sprejeti v parlamentu”. Pri tem je imel v mislih zahtevo dela opozicije za odreditev parlamentarnih preiskav glede afere Black Cube in domnevnega obvodnega financiranja političnih strank.
Jeseni odločanje na referendumu
Pobudniki referenduma so danes sporočili, da so zbrali dovolj podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Po njihovih navedbah je bilo oddanih 42.004 podpisov, zato bodo o uveljavitvi novele zakona jeseni odločali državljanke in državljani.
Novelo zakona o parlamentarni preiskavi je državni zbor sprejel konec maja. Med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi parlamentarne preiskave pred ustavnim sodiščem, saj posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli.
Pobudniki referenduma menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politične zlorabe parlamentarnih preiskav.
