Klimatska naprava sama po sebi ni nevarna za zdravje. Težave največkrat povzročijo presuh zrak, neposredno pihanje, umazani filtri ali pretirano ohlajen prostor.
Ko se temperature povzpnejo nad 30 stopinj Celzija, je klimatiziran prostor lahko pravo olajšanje. Hlajenje doma ni le vprašanje udobja, saj med vročinskimi valovi zmanjšuje nevarnost pregretja, ki je posebno velika pri starejših, majhnih otrocih in kroničnih bolnikih.
Kljub temu številni po več urah pod klimatsko napravo občutijo pekoče oči, suho grlo, glavobol ali napete mišice. Za težave običajno ni kriva klima kot taka, temveč način njene uporabe.
Zakaj nas pečejo oči in praska v grlu?
Klimatska naprava med hlajenjem iz zraka odstranjuje tudi del vlage. Če je prostor zelo suh, začne vlaga hitreje izhlapevati s površine oči, kože ter sluznice nosu in grla.
Posledice so lahko pekoče in utrujene oči, občutek tujka pod vekami, suhe ustnice, hripavost ali dražeč kašelj. Težave lahko izraziteje občutijo uporabniki kontaktnih leč, ljudje s suho kožo ter osebe z ekcemom ali alergijami.
Ameriška akademija za oftalmologijo med dejavniki, ki lahko poslabšajo suhe oči, navaja prav klimatske naprave, prepih in nizko zračno vlago.
Občasno pomagajo zavestno mežikanje, odmori od zaslona in vlažilne kapljice za oči. Kožo lahko zaščitimo z vlažilno kremo, ustnice pa z balzamom. Zračni tok naj bo vedno usmerjen stran od obraza, kar velja tudi za prezračevalne šobe v avtomobilu.
Ali klimatska naprava povzroča dehidracijo?
Pogosto slišimo, da klima izsuši celotno telo, toda takšna razlaga je preveč poenostavljena. Samo bivanje v klimatiziranem prostoru praviloma ne povzroči splošne dehidracije. Ta je poleti pogosteje posledica potenja, nezadostnega pitja, telesne dejavnosti, alkohola ali daljšega zadrževanja na vročini.
Ker v hladnem prostoru žejo občutimo manj izrazito, lahko na pitje preprosto pozabimo. Voda naj bo zato pri roki tudi v pisarni ali doma, posebej če smo bili pred tem izpostavljeni vročini.
Težava so lahko umazani filtri
Slabo vzdrževana naprava lahko poslabša kakovost zraka. Prah, cvetni prah in drugi delci se lahko ob zanemarjenem čiščenju znova širijo po prostoru. Če se v sistemu ali njegovi okolici zadržuje vlaga, se lahko pojavita tudi plesen in neprijeten vonj.
To je posebno neugodno za ljudi z astmo in alergijami. Ameriška agencija za varstvo okolja opozarja, da lahko onesnaženi prezračevalni sistemi raznašajo plesen in druge biološke onesnaževalce.
Filtre je treba očistiti ali zamenjati tako pogosto, kot določa proizvajalec, napravo pa redno servisirati. Če klima oddaja zatohel vonj, kaplja ali se v njeni bližini pojavlja plesen, samo čiščenje filtra morda ne bo dovolj.
Glavobol in otrdel vrat nista nujno posledica klime
Dolgotrajno neposredno pihanje hladnega zraka lahko povzroči neprijeten občutek v vratu, ramenih ali hrbtu. Hladen tok zraka lahko okrepi mišično napetost, zlasti če več ur nepremično sedimo za računalnikom.
Glavobol ima lahko več vzrokov: premalo tekočine, utrujenost, dolgotrajno gledanje v zaslon, slaba kakovost zraka ali prevelika temperaturna razlika med prostorom in zunanjostjo. Tudi prehlada ne povzroči nizka nastavitev klimatske naprave, temveč virusna okužba.
Če glavobol spremljajo visoka temperatura, težko dihanje, bolečina v prsih, zmedenost ali izrazita slabost, težav ne gre samodejno pripisati klimi.
Kako pravilno uporabljati klimatsko napravo?
Prostor hladite na prijetno temperaturo, ne na najnižjo nastavitev. Zračni tok usmerite proti stropu ali v prazen del prostora, ne neposredno proti ljudem. Prostore občasno prezračite, ko sta zunanji zrak in temperatura primerna, saj klimatska naprava ne nadomesti nujno dovoda svežega zraka.
Če je zrak res zelo suh, lahko pomaga vlažilnik, ki ga je treba redno čistiti. Priporočljiva relativna vlažnost v bivalnih prostorih je približno od 30 do 50 odstotkov. Vlažilnika zato ni smiselno vključevati brez meritve, saj previsoka vlažnost spodbuja nastanek plesni.
Predvsem pa klimatske naprave med hudo vročino ni treba izključevati iz strahu pred boleznijo. Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni jo priporoča kot učinkovit način zaščite pred vročinskimi obolenji. Najvarnejša je čista, pravilno nastavljena naprava, ki hladi postopno in ne piha neposredno v telo.
