Ob svetovnem dnevu sladoleda razkrivamo, koliko zanj odštejemo, koliko podjetij ga izdeluje in v katere države ga Slovenija izvozi največ.
Vanilja, čokolada, pistacija ali sadni sorbet? Danes si lahko svojo najljubšo kepico privoščite brez slabe vesti, saj 19. julija praznujemo svetovni dan sladoleda. Sladica, brez katere si mnogi težko predstavljajo poletje, ima v Sloveniji tudi presenetljivo močno gospodarsko zgodbo.
Podatki, ki jih je ob tej priložnosti zbral Statistični urad Republike Slovenije, kažejo, da sladoled pri nas ni le priljubljen posladek. Slovenija ga namreč izvozi občutno več, kot ga uvozi, domačih proizvajalcev pa je več kot kadar koli v zadnjem desetletju.
Sladoled izdeluje 62 slovenskih podjetij
Leta 2024 se je s proizvodnjo sladoleda v Sloveniji ukvarjalo 62 podjetij, največ v zadnjih desetih letih. Leta 2015 jih je bilo 46 oziroma za 35 odstotkov manj.
Tudi cene prinašajo majhno poletno presenečenje. Za liter sladoleda je bilo treba leta 2025 v slovenskih trgovinah odšteti povprečno 4,03 evra, porcija sladoleda s smetano v gostinskem lokalu pa je v povprečju stala 7,01 evra.
Po izračunih SURS so bili junija letos sladoled, ledene sladice in sorbeti v povprečju za 0,4 odstotka cenejši kot junija lani. Pocenitev sicer ni velika, je pa dobrodošla v času, ko so se številne sestavine za domačo pripravo sladoleda podražile.
Domači sladoled draži predvsem zamrznjeno sadje
Kdor sladoled raje pripravi sam, je letos verjetno opazil višje cene nekaterih sestavin. Mleko je bilo junija na medletni ravni dražje za 0,3 odstotka, jogurt za 1,1 odstotka, jajca pa za 4,8 odstotka.
Daleč najbolj se je podražilo zamrznjeno sadje, in sicer za 24,8 odstotka. Na drugi strani se je sladkor pocenil za 10,2 odstotka. Domači sadni sladoled je tako letos dražji zalogaj, medtem ko je osnovna sestavina za njegovo sladkost nekoliko ugodnejša.
Največ slovenskega sladoleda pojedo Britanci
Podatki SURS kažejo, da je Slovenija leta 2025 izvozila kar 32.060 ton sladoleda v skupni vrednosti 145 milijonov evrov. Največ ga je odšlo v Združeno kraljestvo, kamor smo izvozili 7.866 ton. Sledili sta Nemčija s 5.496 tonami in ZDA z 2.597 tonami.
Izvoz sladoleda je bil po vrednosti 4,9-krat večji od uvoza, po teži pa 4,4-krat večji.
V Slovenijo smo uvozili 7.226 ton sladoleda, vrednega 30 milijonov evrov. Največ ga je prišlo iz Nemčije, sledili sta Romunija in Hrvaška.
Evropa proizvede več kot tri milijarde litrov
Države članice Evropske unije so leta 2024 proizvedle 3,3 milijarde litrov sladoleda, kar je bilo za dva odstotka več kot leto prej.
Največja proizvajalka je bila Nemčija s 607 milijoni litrov. Francija jih je proizvedla 501 milijon, Italija, ki jo številni štejejo za evropsko domovino sladoledne kulture, pa 492 milijonov.
Ne glede na to, ali prisegate na klasično vaniljo, sadne okuse ali sodobne kombinacije, je današnji dan kot nalašč za kepico ali dve. Sladoled ni le ena najbolj priljubljenih poletnih sladic, temveč tudi uspešen slovenski izvozni izdelek.
